Franja

svinčén lead(-); leaden, (made of) lead; kemija plumbic; figurativno leaden, heavy; plumbeous

svinčéne barve leaden, lead-colo(u)red
svinčéna cev lead pipe
svinčéna plošča lead plate
svinčéna streha lead roof; leads pl
svinčén vojak (igrača) tin soldier

svinčén de plomb, en plomb, plombé

svinčenabarva (kemija) peinture ženski spol au plomb
svinčeno nebo ciel moški spol de plomb
svinčena ruda minerai moški spol de plomb
svinčen vojak soldat moški spol de plomb
svinčena varovalka (elektrika) (plomb) fusible moški spol, coupe-circuit moški spol, familiarno plomb moški spol
imeti svinčene noge (figurativno) avoir des jambes de (ali en) plomb, avoir du plomb dans les jambes

svinčén de plomo; plúmbico; plúmbeo

svinčena barva color m de plomo
svinčene barve plomizo
svinčena ruda mineral m de plomo
svinčena plomba precinto m de plomo
svinčena varovalka (el) (fusible m de) plomo m
svinčen vojak soldado m de plomo

svinčen|i [é] (-a, -o) Blei- (akumulator der Bleiakkumulator, nož das Bleimesser, oklep die Bleiabschirmung, pas der Bleigürtel, stavek der Bleisatz, vložek der Bleieinsatz, vojak der Bleisoldat, zaščitni oklep der Bleischutzmantel, barva die Bleifarbe, celica die Bleikammer, cev das Bleirohr, palica die Bleisprosse, Bleirute, podložka die Bleischeibe, utež das Bleigewicht, zaščitna stena die Bleisiegelwand, belilo das Bleiweiß, kladivo die Bleihammer); blei- (siv bleigrau)

švab samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (Nemec) ▸ svábDomačini so ga sčasoma sprejeli in iz ničvrednega Švaba je polagoma postal Nemec. ▸ A hazaiak idővel elfogadták, és a semmirekellő svábból lassan német lett.

2. tudi z veliko začetnico, izraža negativen odnos (nemški vojak) ▸ svábIn ko sem mu zagotovil, da ni nikjer sledu o kakem švabu, me je zaprosil za kos kruha. ▸ És amikor biztosították, hogy svábnak sehol semmi nyoma, kért tőlem egy darab kenyeret.

teritoriálen territorial

britanska teritoriálna vojska Territorial Army
teritoriálne vode territorial waters pl
teritoriálne čete the Territorials pl
vojak teritoriálne vojske Territorial, pogovorno Terrier

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túkaj adv.

1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
kje si? Tukaj dove sei? Qui
tukaj okrog qui attorno, da queste parti

2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

3. voj. pog. presente; comandi:
vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

7. tukaj ... tam qui... là:
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là

vojáček (-čka) m dem. od vojak soldatino

vojaški gornik stalna zveza
vojska (vojak) ▸ katonai hegymászó

vojaški padalec stalna zveza
(vojak) ▸ katonai ejtőernyős
Sopomenke: padalec

vojaški potapljač stalna zveza
(vojak) ▸ katonai búvár

zalednik samostalnik
vojska (vojak) ▸ hadtáp
Ker je zalednik tisti, ki vojski priskrbi vse dobrine, mora to nalogo opravljati človek, pri katerem je bolj kot vojaške veščine pomembno to, da ima trgovsko žilico. ▸ Mivel a hadtáp az, amely ellátja a hadsereget minden utánpótlással, ezt a feladatot olyan embernek kell ellátnia, akinél fontosabb a kereskedelmi érzék, mint a katonai képességek.