Franja

cūriōsus 3, adv. -ē (cūra)

I.

1.
a) act. skrbeč, zanimajoč se za kaj, skrben, skrbljiv, pazljiv; abs.: pictor, manus Petr., pastores curiosiores Varr., curiose … referre aliquid Val. Max., curiose involvere Cels., curiose prospicere, ne … Cels., curiose cavere de aliqua re Suet., conquirere ista curiosius Ci., animadvertere ea, quae domi fiunt, curiosius Ci. z večjim zanimanjem, curiosius observare aliquem Val. Max., curiosius scriptae litterae Plin. iun., curiosissime pangere aliquid Col.; z objektnim gen.: iuvenis … omnis officii curiosius Sen. ph., deus non exaudiens vota nec nostri curiosus Sen. ph., medicinae peculiariter curiosius Plin., memoriae curiosi Aur. zgodovinopisci; nam. gen. skloni s praep.: permulta alia colligit Chrysippus, ut est in omni historia (v vsem zgodovinskem) curiosus Ci.; quo minus familiaris sum, hoc sum ad investigandum curiosior Ci. ep. tem skrbneje si prizadevam izvedeti njegove misli.
b) pass. skrben = skrbno vzgojen (vzgajan), izvrše(va)n, opravljen (opravljan) ipd.: victus Cels., consilia Q., curiosior sui cultus Val. Max., curiosior observatio Val. Max., Cels., fuit vestitu ad (glede na) munditiem curioso Macr.

2. occ.
a) skrben, zaskrbljen = sočuten: quidam curiosior Ph.
b) preskrben v izražanju, pretirano natančen, pedanten, dlakocepski: ut a diligenti curiosus … distat Q., curiose potius loqui … quam Latine Q.

3. skrbno izsledujoč, zasledujoč, poizvedujoč, vedoželjen, zvedav, radoveden (v dobrem in slabem pomenu): ne curiosissimi quidem homines exquirendo audire tam multa possunt, quam sint multa Ci., ne aliis molestus, vobis curiosus viderer Ci., quid est tam curiosum quam ea scire velle Ci., ut ipse nosti curiosus H., sunt homines naturā curiosi Plin. iun.; si me nihilo minus nosti curiosum in re publica quam te Ci. ep.; (v slabem pomenu) radoveden: isti curiosi, quos offendit noster … labor Ci., primum patere me esse curiosum Ci., qui autem requirunt, quid quaque de re ipsi sentiamus, curiosius id faciunt, quam necesse est Ci.; enalaga: ut curiosis oculis perspici non possit Ci. s skrbno preiskujočimi (zvedavimi) očmi, auribus erectis curiosisque audire Sen. ph., oculis ad libidinem curiosis Cypr. Od tod (v cesarski dobi) subst. cūriōsus -ī, m tajni ogleduh, redarstveni vohun, ovaduh: Cod. Th., curiosum ac speculatorem ratus Suet. —

II. od skrbi shujšan: Afr. fr.

moscardón moški spol velika muha zapljunkarica; mesarska muha; obad, brencelj, sršen; vsiljiv človek, »stenica«, »podrepna muha«; policijski vohun, vohljač

polizonte moški spol policajec; vohljač, policijski vohun

fisgón, -ona zasmehljiv, porogljiv; prežeč, vohljaški

fisgón m zasmehljivec; vohljač, vohun, sledni pes

fusiller [-je] verbe transitif ustreliti; (na)brusiti; populaire uničiti; hitro pokvariti

fusiller du regard (figuré) prebosti s pogledom
fusiller de la caméra (familier) fotografirati
fusiller un couteau (na)brusiti nož
fusiller trois millions pognati, potrošiti tri milijone
fusiller sa bagnole (familier) pokvariti, uničiti svoj avto
l'espion a été fusillé vohun je bil ustreljen

inside¹ [ínsaid] pridevnik
notranji
figurativno notranji, zaupen, iz prvega vira, v hiši zaposlen, v hiši narejen

britanska angleščina, ekonomija inside broker uradni senzal
inside diameter notranji premer
ameriško inside director član uprave
inside dope skrivne informacije, zaupno obvestilo
inside information zaupno obvestilo
inside job delo člana ali koga, ki pozna organizacijo
ameriško inside man vohun v organizaciji
inside track šport notranja steza; pogovorno prednost, ugoden položaj

krt samostalnik
1. (žival) ▸ vakondProsim vas za nasvet, kako pregnati krta z vrta in zelenice okoli hiše. ▸ Tanácsot kérnék, hogyan tudnám elűzni a vakondot a kertből és a ház körüli zöldterületről.
Krti rijejo po zemlji v globini nekaj centimetrov, njihovi hodniki pa so dolgi tudi 50 do 60 metrov. ▸ A vakondok néhány centiméter mélyen túrnak a földben, alagútjaik hossza eléri az 50–60 métert is.
Povezane iztočnice: zlati krti, evropski krt, krt vrečar, navadni krt

2. (vohun) ▸ besúgó, neformalno ▸ tégla [beépített ember]

renseignement [rɑ̃sɛnjmɑ̃] masculin obvestilo, informacija; poročilo, podatek (sur o); poizvedovanje; pluriel poročila, vesti

renseignements pluriel météorologiques vremensko poročilo
agent masculin de renseignements tajni agent, vohun
aviation féminin de renseignement letalstvo za rekognosciranje, izvidniška aviacija
guichet masculin, bureau masculin de renseignements okence za informacije, informacijski urad
service masculin de renseignements obveščevalna služba
recherche féminin de renseignements anketa
pour renseignements s'adresser ici (podrobnejše) informacije se dobé tu
donner, fournir des renseignements dajati informacije, informirati
donner un faux renseignement à quelqu'un dati komu napačno informacijo, napačno koga informirati
chercher un renseignement dans un dictionnaire poiskati podatek v slovarju
prendre des renseignements poizvedeti, informirati se (sur o)
recueillir des renseignements (militaire) zbrati izvidniške podatke, poročila

špijon [ó] moški spol (-a …) der Spion
| ➞ → vohun

vohúnka (-e) f glej vohun | vohunka

vzhodnonemški pridevnik
(o Vzhodni Nemčiji) ▸ keletnémet9. novembra 1989 je vzhodnonemška vlada napovedala odprtje berlinskega zidu in notranje nemške meje. ▸ 1989. november 9-én a keletnémet kormány bejelentette a berlini fal és a német belső határ megnyitását.

ἰχνεύμων, ωνος, ὁ ἰχνευτής, οῦ, ὁ ion. vohun, ihnevmon (ali faraonov dehor).

κατήκοος 2 (κατ-ακούω) 1. adi. poslušen, pokoren, podložen, κατήκοός εἰμι sem podložnik, pokorim se. 2. subst. prislušalec, vohun.