Franja

cōpula f

1. knjižno kopulacija, spolna združitev, parjenje

2. jezik kopula, vez; veznik

cópula ženski spol vez, zveza; veznik, kopula

cópula carnal spolna združitev

cópulă -e f lingv. vez, veznik, kopula

cōpula -ae, f (iz *coapula; prim. apiō, apīscor)

1. vrv, vrvica, konopec, povodec, jermen: copulas in manibus gestare Pl., tortae copulae Acc. ap. Non. (o ladijskih vrveh), copulā vinctum ante se Thyum agere N., copula detrahitur canibus O., pectora copulae sparteae triturā continuā exulcerati (muli) Ap.; occ. vezilo = kopika: (naves) copulis continebantur C.

2. pren.
a) vez, spona: non video, quomodo ista tam diversa in eandem copulam coniciantur Sen. ph. kako se … zmeče(jo) v en kup.
b) vez = zveza besed: Nigidius ap. Gell., ita res … aliqua societate cum prioribus ac sequentibus se copulāque tenebunt Q.
c) spona, vez, ki veže moralno: ut esset (Atticus) talium virorum copula N., quos inrupta tenet copula H., copulae nuptiales Ap.; copula = zakonska vez, zakon: Cod. Th., Cod. I.; met. žena, soproga, soprog: Cass.

copule [kɔpül] féminin spoj, vez; grammaire vez, beseda, ki veže osebek s povedkom, kopula

cord¹ [kɔ:d] samostalnik
vrv; rebrasta tkanina, rebrasti žamet; vez; seženj, votla mera 128 kub. čevljev
množina, pogovorno hlače iz rebraste tkanine

anatomija vocal cords glasilke
spinal cord hrbtenjača

fascia (vulg. fascea) -ae, f (prim. fascis in gr. φασκία = lat. fascis, gr. φασκιόω povezujem s trakom)

1. trak, vez, preveza, obveza, (p)ovoj v različne namene,
a) devinctus erat fasciis Ci. povit z obvezami, v enakem pomenu tudi: Cels., Col., Q., Iuv., Mart., Suet., Dig.
b) ovijače: cum vincirentur pedes fasciis (zoper mraz) Ci.
c) = zona; telesni pas, opasica, životni pas, prsni povoj, trak, s katerim so se povezovale prebujne ženske, neke vrste „steznik“: Ter., Pr. angustum circa fascia pectus erat P.
č) fascia lacti cubicularis Ci. posteljni (pre)pas.
d) puero fasciis opus est Pl. otrok potrebuje plenice.
e) naglavje, vpletek, diadem: Cu., Sen. ph., Suet.
f) pren.: non es nostrae fasciae Petr. ne spadaš k naši zadrugi.

2. metaf.
a) kot arhit. t. t. ozka proga, obrobek (obroba) na stebrih: Vitr.
b) (zemeljski) pas: M.
c) oblačna proga, ozek oblak: Iuv.
č) drevo obdajajoča belina, ličje: Pall.

fastener [fá:snə] samostalnik
zaponka, sponka, vez
sleng zaporno povelje

patent fastener pritiskač, patentni gumb
zip (ali slide) fastener zadrga

Fessel¹, die, (-, -n) spona, vez; Fesseln, pl , lisice; figurativ okovi

fībula -ae, f (iz *fīui-bula: fīgere)

1. spona, skoba, vez, klin, zagozda: Ca., Vitr., haec utraque (tigna) … binis utrimque fibulis … distinebantur C.

2. sponka, zapon(k)a, zapon(ec), zapenjača, kopča: Varr., Val. Max., Plin., Mart., Suet. idr. aurea purpuream subnectit fibula vestem V., quam (pharetram) … tereti subnectit fibula gemmā V. ut fibula crinem auro internectat V. zlata lasnica (ki drži lase skupaj), ubi fibula vestem … coërcuerat O., tegumen omnibus sagum fibulā … consertum T.; occ.
a) ranocelska sponka (iglica), ki drži skupaj robove rane: Cels.
b) sponka, s katero so spenjali sprednjo kožico zlasti gladiatorjem in gledališkim igralcem, da so jim onemogočili spoj: Cels., Sen. ph. ap. Lact., Q., Mart., Iuv.; pren.: Tert.

3. metaf. kot ret. in gram. t. t. spona = vez, zveza: Fr., vocabulum homo consertarum duarum substantiarum quoddammodo fibula est Tert.

frēnum (ne fraenum) -ī, n, pl. v prozi večinoma frēnī -ōrum, m, pa tudi frēna -ōrum, n (najbrž iz *frend-nom, frend-snom: frendere)

1. brzda, uzda, vajet, povodec: Tib., Lucan., Ap. idr., equus, equa, quae frenos recipere solet Ci., moderarier hunc (equum) frenis Lucr., addere (natakniti) frena equis V., sonipes frena spumantia mandit V. uzdo, žvalo, stabulo frenos audire sonantīs O. žvalo, equi temperat ora frenis H., equus frenum recepit H. se je dal obrzdati, si quis asellum in campo doceat parentem currere frenis H., frena picta, sonantia O., frena dare ali remittere O. popustiti, spustiti, frena retinere, manu ducere O. ali frenos inhibere L. nategniti, sensit frena in effusā laxa iacere iubā O. povodec, vajet; sinekdoha: freni aurei Cu., Sen. ph.; zelo pogosto pren.: Varr., Pr., Lact., Hier. idr., illi exsultanti tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae inicere H., frenum recipere Ci. ali accipere V., L. vdati se, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., frenos dare naturae L. (o)brzdati nrav, frena imperii O., voluptates sub freno tenere Sen. ph., frenos furentibus ira laxat Lucan., pone irae frena Iuv. brzdaj svojo jezo, frena momordit ille solutus amor Stat. je strpel, se je ni branil; toda preg.: frena mordere Brutus ap. Ci. ep. uzdo gristi = upirati se, protiviti se.

2. meton. pesn. frena = konji: eques frenis … fuit aptus Pr., portarum moras frenis assultat Stat.

3. metaf.
a) stik, sklep (pri zgradbi): frena tecti Stat.
b) kot medic. t. t. vez, s katero je notranja stran prednje kožice pripeta na glavič: Cels.

geb.

1. (= geboren) roj. (= rojen)

2. für Bücher: (= gebunden) vez. (vezano)

geh. (= geheftet) vez. (vezano)

giunto

A) agg. sklenjen:
a mani giunte s sklenjenimi rokami

B) m zglob, spoj, vez:
giunto cardanico kardanski zglob
giunto di dilatazione gradb. dilatacijski presledek

glūten -inis, n: LUCR., V., CELS., PLIN., starejše glūtinum -ī, n: VARR. AP. CHAR., S. FR., CELS., PLIN. (gl. glūs) klej, lep(ek), lepilo; metaf. (le v obl. glūtinum) vez, zveza: AP., HIER., PRUD.

īnstita -ae, f (īnsistere)

1. obšiv, našitek, obrob(a) (na tuniki rimskih dam): subsutā talos tegit instita veste H., tegit medios instita longa pedes O.; meton. = imenitna (priletna) gospa: luditur in nostris instita nulla iocis O. nobena poštena žena (ker so samo te nosile „instito“)

2. metaf. vez, preveza, obveza, (pre)pas: candida pampineo subnectitur instita pilo Stat., institae, quibus sponda culcitam ferebat Petr.

joint² [džɔ́int] samostalnik
stik, stikališče, vez, člen; utor; zgib, sklep (tudi anatomija)
tirni stik
britanska angleščina kos mesa (mesarski), stegno
botanika kolence
geologija razpoka v steni
ameriško, sleng beznica

out of joint izpahnjen; figurativno v neredu, v slabem stanju
to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
universal joint kardanski sklep

knot¹ [nɔt] samostalnik
vozel, pentlja; naramnik, epoleta, kokarda; vez, zveza; gruča, skupina
botanika kolence; grča
navtika morski vozel, morska milja (1853,20 m)
figurativno težava, zapletenost, zamotanost
britanska angleščina svitek na ramenu nosača

to cut the knot preseči vozel, na kratko rešiti problem
to cut the Gordian knot presekati gordijski vozel, odločno rešiti problem
marriage-knot zakonska zveza
to tie o.s. up in knots zaplesti se v težave
to make (ali tie) a knot napraviti vozel
to tie the knot oženiti se, omožiti se, poročiti se

kòlan m (t. kolan)
1. podproga: puče kolan i jahač zajedno sa sedlom pade
2. pas na moški ali ženski obleki: tanka u pasu oko kojega je opasala kolan; vojnik s lanenim -om umesto kaiša
3. zveza, vez: nema više konopa i -a da s tijelom i duh stežu; popucali mu svi -i zdrknil je na zadnji klin

kȍpča ž (t. kopča)
1. zaponka, zaponec: kaput s olovnim -ama; muška kopča dedec; ženska kopča babica
2. sponka: kirurška, hirurška kopča
3. gumb: kopča za zakopčavanje košulje
4. vez: most je kopča izmedu Srbije i Bosne; kopča izmedu pozornice i gledališta vez med odrom in gledalci