-
scalmus -ī, m (tuj. σκαλμός) veselna kljuka, veselni palec, veselne vilice, izbočnik, les ob strani ladje, v katerem giblje veslo: VITR., navicula duorum scalmorum CI. dvoveselna, dvoveslača, navis quattuor scalmorum VELL. štiriveselna, štiriveslača; sinekdoha: scalmum nullum videt CI. = nobene ladje ne vidi, ni niti sledu o kaki ladji.
-
vēl-ōx -ōcis, adv. vēlōciter (sor. z vēles; osnovna obl. najbrž *u̯eg̑h-slo-s : vehere, prim. sl. veslo iz *u̯eg̑slom; prim. cel-ōx)
1. uren, hiter, nagel, brz, gibčen: H., Plin., Q., Lucan., Lucr., Cl. idr., canis, cervus, navis, iaculum V., pedēs O., Plin., electi sunt iuvenes maxime vigore ac levitate corporis veloces L., pedites velocissimi C., velociter auferre O., velocius pervolare in hanc sedem Ci., velocissime moveri Ci., velocissime refugere C.; predik.: velox desilit O., velox veni H.; z ad: piger ad poenas princeps, ad praemia velox O.; z inf.: nec iam hic absistere velox Stat.
2. metaf. uren, hiter, nagel, gibčen, živahen, okreten, spreten: Cu., Mart. idr., animus H., ingenium Q., velox ingenio T., nihil est animo velocius Ci., ingenium caeleste suis velocius annis surgit O., usu peritus hariolo velocior (prej najde (zasledi) resnico) Ph., toxicum H. hitro delujoč, hitro učinkujoč, arbores Plin. hitro rastoča, veloci oculo H. s hitrim pogledom, nec ad complectenda tantum, quae vellem, velox mihi erat memoria, sed etiam … Sen. rh.
-
ἐλάτη, ἡ ep. poet. jelka, smreka, jelovo veslo, čoln.
-
ἐρετμόν, τό (ἐρέσσω) veslo.
-
θαλαμία, ἡ, ion. -ίη luknja v boku ladje, skozi katero je vtikal veslač (θαλάμιος) veslo.
-
κατ-ήρης 2 (ἀραρίσκω) ion. poet. opremljen, dobro oskrbljen s čim ταρσῷ, ταρσὸς κατήρης pritrjeno, (za veslanje) pripravljeno veslo.
-
κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.
-
κώπη, ἡ [Et. iz qōpā, gl. κάπτω] držaj, ročnik, ročaj, držalo (vesla, meča, ključa); pren. a) meč, veslo, κώπας ἐλαύνω, ἀναφέρω veslam; b) ladja Evr. I. T. 116; brodovje I. T. 140.
-
πηδόν, τό ep. spodnji, ploščnati del vesla, veslo.
-
πλάτη, ἡ, dor. πλάτα poet. ploščnati (spodnji) del vesla, veslo, ladja, brod.
-
πλήκτρον, τό 1. tolkalo, palčica (iz lesa ali slonove kosti, s katero so udarjali na citre). 2. ion. veslo.
-
πτίλον, τό (πέτομαι) perje, puh, perot, letalna kožica, veslo.
-
σκαλμός, ὁ poet. [Et. slov. čoln, kor: (s)qel, gl. σκάλλω] klin (kol), na katerega se je natikalo veslo; drugi: luknja, v katero se je vtikalo veslo.
-
ταρσός, ὁ, at. ταρρός, pl. tudi ταρσά (τέρσομαι) 1. spletena lesa, sušilnica, ozdica za sušenje sira ali smokev, καλάμων rogoznica. 2. a) podplat, stopala; b) spodnji ploščati del vesla, lopatica pri veslu, veslo.
-
τροπός, ὁ (τρέπω) jermen, s katerim je bilo pritrjeno veslo na veslarsko klop.