Franja

universal [ju:nivə́:səl]

1. pridevnik
splošen, občen, splošno razširjen (veljaven); univerzalen; svetoven
zastarelo ves, cel, totalen

universal opinion splošno mnenje
universal genius univerzalen genij
universal language svetovni, univerzalni jezik
universal legatee glavni, univerzalni dedič
universal suffrage splošna volilna pravica
to meet with universal applause naleteti na splošno odobravanje

2. samostalnik
splošnost
filozofija splošen pojem; splošno načelo
množina splošni pojmi, univerzalije

univērso

A) agg. knjižno ves, celoten, vesoljen:
l'universo mondo ves svet

B) m

1. vesolje, vsemirje, univerzum, kozmos:
universo galattico, sidereo astr. galaktično, zvezdno vesolje

2. ekst. narava, stvarstvo

3. svet (tudi pren.); ekst. človeštvo:
l'universo dell'infanzia otroški svet
credersi il padrone dell'universo pog. šalj. ukazovati vsem
pare che crolli, venga giù l'universo (grmi, pada, dežuje) kot da bi se svet podiral

ūni-versus (stlat. ūni-vorsus) 3 (ūnus in vertere)

1. v sg. (pri kolekt.) ves, cel, celoten, vesoljen, združen, zedinjen: Ter., Hirt. idr., populus, ordo, senatus, res publica, familia, provincia, multitudo, mundus Ci., Europa N.; okrepljeno: gregem totum univorsum voluit avortere Pl. prav vso; v pl. vsi skupaj, vsi hkrati (naspr. singuli, dispersi): T., Suet., Vell. idr., universos esse pares, dispersos perituros N., universi concurrunt ad regiam Cu., universi populi L., non unus aut alter miles, sed universi milites L., adsunt, queruntur Siculi universi Ci., maria omnia cum universa (v celoti), tum in singulis oris portus Ci.; okrepljeno: omnes universi Pl., Fr., Gell. ali universi omnes Ap. prav vsi skupaj.

2. pri drugih subst. vsega (vseh) se tičoč, občen, obči, splošen (naspr. proprius): Plin., Traianus ap. Plin. iun., T. idr., bellum L., pugna L. ki se je vse udeležuje, universae rei dimicatio L. odločilna bitka, victoria L., incendium urbis Ci., odium, natura Ci.; od tod adv. in universum vobče, (na)sploh, (na)splošno: non nominatim, sed in universum L., terra in universum horrida T., in universum aestimare T.

3. subst. ūniversum -ī, n vesoljnost, vesoljni svet, vesolje, vesoljni prostor, vsemirje, univêrzum: Col., pars universi Ci., principia mentis, quae sunt in adverso, deus esse dicit Ci.; v istem pomenu tudi pl.: universis praeesse Sen. ph. Adv. ūniversē (na)sploh, (v)obče, (na)splošno (na splošno): cetera universe mandavi, illud proprie Ci. ep., quia singillatim potius quam … universe loquar? Ci.

Opomba: Skrč. obl. ūnorsum Lucr.

vȁscio vȁscijela vȁscijelo (ijek.), vȁsceo vȁscēla vȁscēlo (ek.) ves, celoten: čovek provodi vasceli svoj vek u borbi s prirodom

vȁskolik -a -o ves, celoten: propadaju carstva, svet vaskolik cvili

voll poln (von/mit česa); (ganz) cel, ves; Gesicht: okrogel; Haar: gost; Erfolg, Abhängigkeit: popoln; (betrunken) nacejen, pijan; ausschöpfen usw.: v polni meri, v celoti; volle Beschäftigung polna zaposlitev; ein volles Jahr celo leto, vse leto; voll und ganz v celoti; aus voller Brust/aus vollem Halse na ves glas; aus vollem Herzen iz vsega srca; aus dem vollen z velikega kupa; in vollen Zügen globoko; im vollen v obilju; ins voll greifen posegati v polno vrečo; voll sein biti poln, biti sit, (betrunken sein) biti nacejen; volle Hände haben imeti polne roke; jemanden nicht für voll ansehen/nehmen ne jemati čisto resno

whole¹ [hóul] pridevnik
cel, ves; popoln; nerazdeljen; nerazrezan, nerazlit; nezmanjšan; brez odbitka; pravi, čisti (sorodstvo); nepoškodovan, neranjen, (redko) zdrav

with one's whole heart iz vsega srca, iz globine duše
whole brother pravi (rodni, telesni) brat
a whole 10 days celih 10 dni
whole milk polnomastno mleko
whole note glasba cela nota
whole rest glasba cela pavza
the whole year vse (celo) leto
he is the whole show (ali thing) on je osebnost
(made) out of whole cloth figurativno, ameriško popolnoma izmišljen
to get off with a whole skin celo (zdravo) kožo odnesti
to go the whole hog (ali figure) temeljito kaj izvršiti (opraviti)

весь, вся, всё¹ ves, vsa, vse; cel;
всего вы должны рублей vsega skupaj ste dolžni 10 rubljev;
всего хороего! vse najboljše!;
во всём виноват он vsega je kriv on;
лучше всего najboljše;
не все дома ni pri zdravi (pameti);
весь в пыли ves prašen;
во всю z vso močjo;
всё и вся čisto vse;
все и вся vsi brez razlike

весь (ввесь, уве́сь) всього́ займ., vès vsèga zaim.

ablaze [əbléiz] prislov & povedkovnik pridevnik
v plamenih, goreč, žareč, blesteč
figurativno razburjen, ves iz sebe (with zaradi)

to set ablaze zanetiti, vžgati
to be ablaze with anger biti ves iz sebe od jeze

acharné, e [ašarne] adjectif zagrizen, ogorčen; trdovraten, žilav; ves obseden, nor (à na), zagrizen (à v)

adversaire masculin, ennemi masculin, combat masculin zagrizen, ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj

admire [ədmáiə] prehodni glagol
občudovati, oboževati; ceniti
ameriško ves nor biti na kaj

I should admire to know zelo rad bi vedel

agog [əgɔ́g] prislov & povedkovnik pridevnik
željno, poželjivo, nestrpno; ves napet

to be agog with napeto pričakovati
all agog on (ali upon, about, with) ves iz sebe zaradi

angsterfüllt prestrašen, ves zaskrbljen

aurīgābundus 3 (aurīgāre) ves vdan vozništvu, predan vožnji: Iul. Val.

ȁvazīle prisl. (t. avazile, perz.) glasno, na ves glas

bábica medicina midwife, pl -ves; (stara mati) grandmother, pogovorno granny, grannie

biti bábica, biti za bábico to practise midwifery, to assist in childbirth

besotted [bisɔ́tid] pridevnik
omamljen, pijan
figurativno (on) ves nor na kaj

bewildered [biwíldəd] pridevnik
osupel, zmeden, prepaden, ves iz sebe

blutlebendig ves živahen, živ in zdrav