Franja

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

martilleo moški spol udarjanje s kladivom, kovanje

percussiōnālis -e (percutere) za udarjanje (bitje) pripraven (o glasbilu): instrumentum musicum Cass.

planctus -ūs, m (plangere)

1. šumeče udarjanje s perutmi, šumenje (šumot) peruti: tremuit perterritus aether planctibus insolitis Petr., unum omnes incessere planctibus, unum infestare manus Val. Fl.; tudi pljuskanje (udarjanje, šumenje, bučanje) valov: exprimit et planctus illisae cautibus undae Lucan.

2. udarjanje (bitje) po prsih, rokah in kolkih v znamenje žalovanja, vitje rok, žalni hrup, hrupno žalovanje (= gr. κόμμος): Iuv., gemitus ac planctus T., planctus et lamenta T., si nullis planctibus defuncta revocantur Sen. ph., pectora illiso sonent contusa planctu Sen. tr., verberabam aegrum planctibus pectus Petr., ploratu lamentisque et planctibus tota regia personabat Cu., clamor barbaro ululatu planctuque permixtus Cu., luctus planctusque Lucan., planctu … et longis praefata ululatibus infit Stat., et factus est planctus magnus in Israel Vulg.; pl.: planctus muliercularum Hier.; pooseb.: tunc Luctus et atri pectora circumstant Planctus Maerorque Dolorque, atque omnes adsunt Poenae Sil.

plausus (vulg. plōsus) -ūs, m (plaudere)

1. ploskanje, ploskajoče udarjanje, plesketanje: plausu premunt alas Enn., plausum dare pinnis V. plesketati, prhutati, ingenti sonuerunt omnia plausu V., plausu acris Plin., laterum Plin., palma cum palma collata plausum facit Sen. ph.

2. occ. pohvalno ploskanje, aplavz, ovacije in metaf. (po)hvala, odobravanje: a multitudine maximo clamore atque plausu in rostris collocatus sum Ci., numquam desiderare plausum Ci., quibus a cuncto consessu plausus est multiplex datus Ci., nec plausum nec lucrum quaerere Ci., idque frequentissimo theatro incredibili clamore et plausu comprobatum (sc. est) Ci., plausum popularem quaerere Ci., plausus in foedissima causa quaerere Ci., plausu prosequi aliquid Ci., tantus ex fori cancellis plausus excitatus, ut … Ci., accipere plausum, captare plausum Ci., Caesar cum venisset mortuo plausu Ci., comprimitur plausus ipsā admiratione Ci., infinito fratris tui plausu dirumpitur Ci., quantos is plausus et clamores movet Ci. fr., datus in theatro tibi plausus est H., stantia in plausum tota theatra Pr., in plausu consurrectum est Ph., alicuius rei plausum petere Q.

recussus, abl. -ū, m (recutere) udarjanje nazaj, odbijanje, odskòk, odskakovanje, odskok, odlèt, odletávanje: incertissimo flatu fortunae huc atque illuc acta quos sublime extulerunt improviso recussu destitutos profundo cladium miserabiliter immergunt Val. Max., e monte aliquo in alium transilire quaerens, atque recussu pernicius quo libuit exultat Plin.

rullo m

1. bobnenje, udarjanje na boben

2. valjar:
rullo di legno gosp. kuhinjski valjar
rullo compressore cestni valjar; tisk
rullo inchiostratore barvni valj

3. igre kegelj

4. foto zvitek

5. naslonjalo (pri kanapeju)

6.
rulli pl. šport valji (za trening kolesarjev)

spatter [spǽtə]

1. samostalnik
škropljenje, (po)škropitev, obrizganje, štrkotina (s tekočino, z blatom); rahlo udarjanje (dežja), škrapljanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(o)škropiti, (o)štrcati, (o)brizgati (on s.o. koga)
figurativno (o)blatiti; padati v redkih kapljah

stamp¹ [stæmp] samostalnik
žig, pečat; vtisk, odtis(k), sled; poštna znamka; kolek; poštni žig
mehanika naprava za žigosanje; kovanje
figurativno kov, narava, značaj, baža, vrsta
figurativno ugled; bat; stopa; teptanje, topotanje, cepet(anje), udarjanje (udarec) z nogo ob tla
množina, zastarelo, ameriško, sleng (papirnati) denar

affixed stamp nalepljena znamka
a man of his stamp mož njegovega kova
official stamp uradni žig
postage stamp poštna znamka
revenue stamp kolek
rubber-stamp štampiljka
signature stamp žig s podpisom, faksimile (žig) podpisa
to affix a stamp pritisniti žig
avoid men of his stamp! izogibaj se ljudi njegove baže!
to bear the stamp of truth nositi pečat resnice
to give a stamp to s.th. dati pečat čemu
to put on a stamp nalepiti znamko

table-rapping [téiblræpiŋ] samostalnik
(spiritizem) udarjanje mize

tiptologia f

1. tiptologija (spiritistično premikanje mize)

2. trkanje, udarjanje po zidu, zaporniška Morsova abeceda

trépignement [trepinjmɑ̃] masculin cepetanje (z nogami), udarjanje z nogami ob tla

wash¹ [wɔš]

1. samostalnik
pranje, umivanje; izpiranje; toaleta; pranje perila; kar je oprano, oprano perilo; omočenje, premočenje, ovlaženje, oškropitev, splaknitev; pomije, oplaknica (voda)
figurativno razredčenost z vodo
figurativno prazno govoričenje; pralno sredstvo; (toaletna) voda, losion, voda za lase, za polepšanje; čobodra, redka juha; lahna plast barve, tuša; premaz; kovinska prevleka; zlati pesek; pljuskanje, udarjanje valov ob obale; brazda izza ladje, vodni razor; plitvo vodovje, rečica, vodna kotanja
aeronavtika zračni vrtinec, srk
geografija barje, močvirje
geologija izpiranje, (vodna) erozija, naplavina, prodovje
figurativno čvekanje, čenče

in the wash v pranju (o perilu)
hair wash voda za lase
to bring back the week's wash prinesti nazaj tedensko perilo
to give s.th. a wash oprati kaj
to hang out the wash obesiti perilo
to have a wash umiti se
to send s.th. to the wash poslati kaj v pranje, v pralnico

2. pridevnik
pralen

wash glove pralna rokavica
wash silk pralna svila

washing [wɔ́šiŋ] samostalnik
pranje, umivanje, izpiranje; izplakovanje, čiščenje; perilo za pranje, oprano perilo; kroženje, udarjanje valov ob obalo; tanka prevleka barve
geologija vodna erozija
množina pomije, oplaknica, odplake; voda od pranja; naplavina, naplavljen mulj, odplavljena gmota; odpadki

washing day pralni dan
washing machine pralni stroj
washing powder pralni prašek
washing soda soda (za namakanje perila)
washing stand umivalnik
to take in one another's washing pogovorno medsebojno si pomagati

zoccolio m (pl. -ii) udarjanje s coklami

накат m valjanje(sodov); udarjanje valov ob obalo; strop iz brun; (voj.) vrnitev topa po strelu v prvotni položaj

boksanje samostalnik
1. (borilni šport) ▸ ökölvívás, boksz
2. (udarjanje) ▸ öklözés
Njegovi močni objemi in boksanje v rame se ji niso zdeli prijetni. ▸ Szorító ölelései és a vállöklözései nem tűntek kellemesnek a számára.

3. (prerekanje) ▸ tusakodás
Po njenem je stvar "mnogo preresna, da bi jo spustili na raven medstrankarskega boksanja". ▸ Szerinte a dolog „túlságosan komoly ahhoz, hogy a pártok közti tusakodás szintjére engedjük süllyedni”.

claquette [klakɛt] féminin ropotulja; klepetulja

claquettes pluriel udarjanje z nogo ob tla pri plesu
danseur masculin à claquettes plesalec, ki ima na podplatih kovinske ploščice, da z njimi daje ritem

subactiō -ōnis, f (subigere) predelovanje, predelava, obdelovanje, obdelava, in sicer phanje, gnetenje, žvečenje ipd.: bacillorum subactiones Vitr., liaculorum subactiones Vitr. tolčenje (udarjanje) s paličicami, ciborum subactiones Arn. žvečenje; pren. obdelovanje razuma = izobraževanje: subactio est usus, auditio, lectio, litterae Ci.

val¹ moški spol (-a, -a/-ova, -ovi)

1. vodni: die Welle (plimni Flutwelle, plimski Gezeitenwelle, površinski Oberflächenwelle, ob obalo butajoči Brandungswelle, velikanski Riesenwelle)
hrib vala der Wellenberg
greben vala der Wellenkamm
dolina vala das Wellental
dolgi val geografija der Roller
silen val die Woge (zlasti poetično)
figurativno pomiriti valove die Wogen glätten
zlivati olje na valove Öl auf die Wogen gießen

2. valovi:
razpenjeni valovi die Gischt
ob obalo butajoči valovi die Brandung
umetni valovi künstliche Brandung
bazen z umetnimi valovi das Wellenbad, Brandungsbad
enakomerni valovi die Dünung
močni valovi der Seegang
butanje valov die Brandung
enakomerno udarjanje valov der Wellenschlag
šport jahanje na valovih das Wellenreiten
figurativno smrt v valovih der Tod in den Wellen, ein feuchtes Grab

3.
valovi: figurativno povodenj ipd.: die Fluten množina
figurativno skočiti v valove sich in die Fluten stürzen

4. pomorstvo die Welle (krmni Heckwelle, premčev Bugwelle)
|
kot val wellenartig, wellenförmig