Franja

mūtō² (muttō) -ōnis, m moški spolni ud, moško spolovilo: at laeva lacrimas muttoni absterget amica Luc. fr., huic si muttonis verbis mala tanta videnti diceret haec animus: quid vis tibi? H.

mūtōnium (muttōnium) -iī, n ali muttōnius -iī, m (mūtō, muttō) moški spolni ud, moško spolovilo: Luc. fr. — Od tod adj. mūtōniātus 3 z močnim spolnim udom, z močnim spolovilom: Mart.

obscaenitās (obscenitas) -ātis, f (obscaenus) „blatnost“, „grdost“, od tod

1. nečistost, nesramnost, nespodobnost, spotikljivost, spotakljivost, prostaštvo, nesramna (kosmata, umazana, nesramna) beseda, kvánta: Suet., rerum, verborum Ci., soloecismorum Arn., talibus obscaenitatibus delectari Aug., in obscaenitatem compellere Icti.; konkr. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: obscaenitate amputatā Arn., propudiosa corporum o. Arn., per obscaenitates bibere Plin. nesramne podobe.

2. neugodnost, zlonosnost, usodnost: mali ominis Arn.

obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. -ē (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

2. metaf. kosmat =
a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.

palpebra (palpetra Varr. ) -ae, f (prim. palpitāre)

1. = „utripajoči ud“, trepalnica: Cels., nav. pl.: Lucr., Plin., palpebrae sunt tegumenta oculorum Ci., Regulum resectis palpebris vigilando necaverunt Ci. — Soobl. palpebrum -ī, n: Cael., Non.

2. meton. v pl. lasje ob trepalnicah: Plin.

pēne m anat. penis, moški ud

Penis, der, (-, -se) Anatomie penis, moški spolni ud

pénis [penis] masculin, anatomie penis, moški spolni ud

pénis m (lat. penis) penis, falos, kita, spolni ud

pēnis -is, m (iz *pes-nis; prim. skr. pásas- = gr. πέος in πόσϑη moško spolovilo = stvnem. fasal)

1. rep: Naev. fr., Fest., caudam antiqui penem vocabant, hodie „penis“ est in obscaenis Ci. ep.; nav.

2. metaf. moško spolovilo, moški spolni ud, penis: Ci. idr.; meton. pohota, pohotnost, nečistovanje: H., Iuv. idr., ventre, pene bona patria lacerare S.; kot ljubkovalna beseda: purissimus penis Suet. „prečisti picek“.

phallus [fǽləs] samostalnik (množina phalli)
falus, moški spolni ud

phallus [falüs] masculin moški spolni ud

Phantomglied, das, Medizin fantomski ud

pinco m (pl. -chi)

1. nareč. moški ud

2. pren. (minchione) tepec

3. pren.
Pinco Pallino ta in ta

pirla m (pl. -li) severnoital.

1. vulg. kurec, moški ud

2. neroda, bedak

pisēllo m

1. bot. grah (Pisum sativum)

2. pog. moški ud

3. pren. preprostež, bedak

pizzle [pizl] samostalnik
zoologija, vulgarno samčev ud

Priāpus (in Priāpos) -ī, m (Πρίαπος)

1. Príap, Bakhov in Venerin sin, bog plodnosti, sadovnjakov, vrtov, vinogradov in drevesnih sadov, upodabljan z zelo velikim spolovilom kot znamenjem plodeče in rodilne moči narave: V., O., Sen. ph.

2. meton.
a) moško spolovilo, moški ud, penis, falos (falus): vitreus Iuv. čaša v obliki moškega spolovila, siligineus Mart. pecivo v obliki moškega spolovila.
b) Príap = (po)hotnik, pohotnež: O., Cat. — Od tod
a) adj. Priāpēus in Priāpīus 3 príapski, priapéjski: versus, metrum slovničarji.
b) Priāpicos -on príapski, priapéjski: metrum slovničarji.

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

rutābulum -ī, n (ruere) orodje za strganje (struganje), ogrebanje, mešanje

1. gréblj(ic)a, grebača, greblo, grebalo: Ca., quid ego facerem? [ut] otiosi rodebam rutabulum Nov. fr., Suet., P. F.

2. mešalnica, mešalo: aliqua aromata contusa et cribrata paulatim insparges et iubebis rutabulo ligneo agitari Col.

3. kljuka (motika) za kidanje, kidalnica, kidalo: Isid. (ki piše rotābulum)

4. metaf. moški spolni ud, penis: vel quae sperat se nupturam viridulo adulescentulo, ea licet senile tractet detritum rutabulum? Naev. fr. ap. Non.