Franja

Zadetki iskanja

  • anthrax -acis, m (gr. ἄνϑραξ oglje)

    1. živosrebrova ruda, iz katere se pridobiva živo srebro in cinober: Vitr.

    2. razširjajoči se tvor: Plin. Val.
  • apostemar izvreči se v tvor (ulje)

    no se le apostema nada nobene skrivnosti ne zna obdržati
    apostemarse gnojiti se
  • empiema moški spol gnojen tvor
  • fibrome [fibrɔm] masculin, médecine fibrom, vlaknjak, oteklina, benigni tvor
  • fistula -ae, f

    I. cev., tul, poseb. vodna cev (nav. svinčena): Q., Plin. iun., Iust., Front., P. Veg., Pall., in hoc tectum aquam venire oportet per fistulam Varr. Marius fistulas, quibus aqua suppeditabatur Iovis templo, praecidi imperarat Ci., f. ferrea L., vitiato fistula plumbo scinditur O.; occ. požiralnik: Plin.; cevka v želu čebel, muh: Plin.; cevkasta žila v pljučih, ušesih, zobeh: Plin.; luknjica v gobi: Plin.; f. urinae Cels. ali f. urinalis scalnik = kateter; minuitae corporum fistulae Iulianus ap. Aug. znojnice; tudi odprtina, skozi katero kit brizga vodo: Plin. —

    II. metaf.

    1. votlo trstno steblo: Plin.; meton. iz njega narejene reči, in to:
    a) pastirska piščal(ka), trstenica (gr. σύριγξ), narejena iz več trstnih stebel neenake dolžine: Lucr., H., Mart. idr. aut umquam tibi fistula cerā iuncta fuit? V., dispar septenis fistula cannis O., rustica … fistula disparibus paulatim surgit avenis O.
    b) pero za pisanje: Pers.

    2. bot. trstika, poseb. cevkasta kasija: Vulg.

    3. cevkast tvor, pijavka: Ca., Cels., P. Veg., ut … per lumbos fistulae puris erumperint N. gnojne pijavke.

    4. čevljarski krivec: sutoriae similis fistula Plin.

    5. kot ranocelniško orodje cevka: f. fictilis Cels.; poseb. sečevod: fistulam demittere in iter urinae Cels.

    6. f. ferraria Ca. ali f. serrata Plin. nekakšne žrmlje.
  • gathering [gǽðəriŋ] samostalnik
    zbor, shod; zbiranje, nabiranje, trganje
    medicina gnojni tvor, ognojek, gnojenje
    tisk zložena pola
  • karbùnkul m (lat. carbunculus) karbunkel, tvor z več strženi
  • noli-me-tangere [nɔlimetɑ̃žere] masculin, botanique nedotika; médecine kožni tvor
  • nomē -ēs, f (gr. νομή) šireča se gnojna razjeda, razjedajoče ulje, razjedajoč tvor: nome intestina Plin.; pl. nomae -ārum f: alii vero conpescere mala corporis, quae serpant nomas vocant Plin., nomas repurgare, sanare, compescere, sistere Plin.
  • papillome [-lɔm] masculin, médecine bradavičast tvor
  • parōtis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. παρωτίς)

    1. bula, tvor ob ušesih: Plin. Soobl. parōtida -ae, f: Isid.

    2. iz zida moleč kamen (= ancon), lega, konzola: Vitr.
  • patagus -ī, m (gr. πάταγος) pátag, neka bolezen, morda tvor na ustih: taceo illud Plautinum cum ait: me cum† (po nekaterih izdajah me[di]cum) habet patagus morbus aes Pl. ap. Macr.
  • postema ženski spol gnojen tvor
  • scirrhōma -atis, n (tuj. *σκίῤῥωμα) = scirros zatrdela bula, zatrdel tvor, otrdelo ulje: PLIN.
  • scirros -ī, acc. -on, m (tuj. σκίῤῥος) zatrdela bula, zatrdel tvor, otrdelo ulje: PLIN.
  • sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

    1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
    a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
    b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

    2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.
  • нагноение n (med.) gnojenje; gnojni tvor
  • āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).
  • anthracītis -idis, f (gr. ἀνϑρακῖτις) neke vrste tvor, vranični prisad: Plin.
  • bul|a1 ženski spol (-e …) die Geschwulst (dlesni Zahnfleischgeschwulst, hrustančna Knorpelgeschwulst, kostna Knochengeschwulst, lojna Balggeschwulst, mesna Fleischgeschwulst); (buška) die Beule; (tvor) das Geschwür