Franja

kaìma ž (t. kaime, ar.) zgod. turški bankovec: puna kesa -e

kapućehája m (t. kapukâhjasy) zgod.
1. zastopnik tuje države pri turški vladi
2. zastopnik pokrajinskega namestnika ali kakšne visoke ustanove pri osrednji vladi
3. najvišji častnik na sultanovem dvoru

kr̀sme -eta s (t. kysmet) zgod. davek turški oblasti, ko je umrl gospodar

lȁla m (t. lâla, perz.)
1. turški veljak
2. dvorjan
3. dvorni učitelj: nju mi prose -e i veziri

lira [líərə, lí:ra:] samostalnik
italijanska denarna enota; turški funt

mahmùdija ž (Mahmud II.) zastar. turški zlatnik: platiti što, koga -ama

màngura ž (t. mangyr, mong.) nekdanji turški novčič

medžidíja ž (t. medžidije, ar.) nekdaj turški zlatnik

miràlāj -ája m (t. miralaj, perz.) polkovnik v nekdanji turški armadi

mùdīr -íra m (t. müdür, ar.) zastar.
1. upravitelj, ravnatelj
2. okrajni, pokrajinski načelnik v nekdanji turški upravi

musèlim m (t. musellem, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik: tu dolaze, u posjetu, i vladika, muftija, rabiner i muselim

mutesèlim m (t. mütesellim, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik

panocha [pənóučə] samostalnik
turški med

pàša m (t. paša) paša, turški vojaški ali civilni dostojanstvenik: Mustafa-paša; živjeti kao paša

phasēlus (in phasēlos) -ī, m (tuj. φάσηλος)

1. navadni fižol, turški bob (Phaseolus vulgaris Linn.): V., Col. idr. V enakem pomenu tudi demin. phaseolus -ī, m: Col., Plin.

2. metaf. lahko plovilo v obliki stroka: Ci. ep., Varr. ap. Non., S. ap. Non., Cat., O., V., Iuv., Mart., Lucan.

pȕlja ž (t. pul) zgod. turški denar

rája ž (t. raja, ar.) raja, nemuslimanski turški podložniki: sirotinja raja uboga raja

rájetin m nemuslimanski turški podložnik

Scheibenfinger, der, Tierkunde turški gekon

Schneidersitz, der, turški sed; im Schneidersitz sitzen sedeti po turško