Franja

purgatorio moški spol vice; muka, trpljenje, bridkost

pasar las penas del purgatorio mnogo trpeti v življenju

ruin¹ [rúin] samostalnik
razvalina, kup ruševin, ruševina, podrtija; razpad, propad(anje), razsulo, rušenje, uniče(va)nje, ugonabljanje; zlom, poguba; onečaščenje; trpljenje
figurativno onemogočenje, izjalovitev, spodlet, vzrok propada
množina razvaline, ruševine, ostanki

in ruins v ruševinah, podrt, razrušen
blue ruin slab gin (vrsta brinovca)
to be the ruin of s.o. uničiti koga
he will be the ruin of me on bo moja poguba
he is but a ruin of his former self (what he was) on je le senca tega, kar je bil
to bring to ruin povzročiti propad (uničenje, pogubo), privesti do propada
to be on the brink (verge) of ruin biti na robu propada
to fall to ruins razpasti v razvaline (ruševine)
to go (to run) to ruin razpasti; konec vzeti
to lay in ruins spremeniti v ruševine, v razvaline
to lie in ruins biti v razvalinah
to tumble into ruin razpadati v ruševine

smart¹ [sma:t]

1. pridevnik
ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
pogovorno precejšen, velik

a smart bargainer prebrisan poslovni človek
a smart bout of toothache zelo hud zobobol
a smart box on the ear krepka zaušnica
smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
a smart few precejšnje število
smart people elegantni svet, ljudje
a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
the smart set elegantna, modna družba
smart sensation občutek bolečine
to go at a smart pace urnih korakov iti
look smart! zbudi(te) se!
she looks very smart ona je videti zelo elegantna
to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

2. prislov
(redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

3. samostalnik
ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje

sofferēnza f

1. trpljenje, bolečina

2. pren. zamuda (pri plačilu dolga):
cambiale in sofferenza neizplačana menica

sollicitūdō -inis, f (sollicitus)

I. telesna, fizična razdraženost, vznemirjenost, težava, telesno, fizično razburjenje, trpljenje: epilepticorum similis est sollicitudo Th. Prisc. —

II.

1. razburkanje, razburkanost, vznemirjenje, vznemirjenost (srca, duha), dušni (duševni) nemir, mučnost, napetost, žalost, skrb, zaskrbljenost, tesnoba, tesnobnost, bojazen, strah: Sen. ph., Plin. iun., Q. idr., quibus nunc me esse experior summae sollicitudini Pl., istaec mihi res sollicitudinist Ter., qua sollicitudine animi! Ci., sollicitudo aegritudo cum cogitatione Ci., magnā sollicitudine afficior Ci., abducere aliquem a sollicitudine Ci. (= od filozofije, modroslovja), sollicitudinem incutere Cu. vznemirjati (o govoru), te ne … torquerier omni sollicitudine districtum H., sollicitudinem demere Ci., T.; s subjektnim gen.: nullum tempus sine Caesaris sollicitudine intercessit C., alicuius sollicitudo et studium Plin. iun.; z objektnim gen.: Q., Eutr. idr., nuptiarum Ter. ali gemmarum Plin. skrb za … , sine sollicitudine religionis Traianus in Plin. iun. ep.; s praep. (nam. objektnega gen.): nimia pro illo sollicitudo Sen. ph.; v pl.: Ter. idr., eas sollicitudines a dis importari Ci., neque mordaces aliter (sc. nisi portando) diffugiunt sollicitudines H. skrbi me … , remotum a sollicitudinibus et curis T.

2. skrbnost, skrbljivost: scribendi sollicitudo Q., quae (sc. castella) sollicitudo pervigil veterum erexit Amm.

3. meton. oskrbovanje, opravljanje, delo, posel, služba: cursus vehicularis sollicitudo Dig., sollicitudinem cursualem agere Cod. Th.

sopportazione f

1. prenašanje; trpljenje

2. potrpljenje; toleriranje:
anche la mia sopportazione ha un limite tudi mojega potrpljenja je enkrat konec

souffrance [sufrɑ̃s] féminin trpljenje; bolečina, bol, muka; juridique potrpljenje, strpnost

en souffrance (delo) nedokončan, (račun) neplačan, neporavnan, (ček) nepokrit; (pismo) nedostavljiv, nedvignjen, neprevzet
colis masculin en souffrance nedvignjen, neprevzet paket
marchandises féminin pluriel en souffrance neprevzeto blago
endurer une extrême souffrance prestajati hudo trpljenje, zelo trpeti
les affaires sont en souffrance kupčije so v zastoju
tenir en souffrance zadrževati

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

stradànije s (csl.) trpljenje: stradanije naših naroda pod tuđom okupacijom

suferínţă -e f trpljenje; bolečina

sufferance [sʌ́fərəns] samostalnik
tiha, molčeča privolitev; (redko) trpljenje, bolečina
zastarelo prenašanje, potrpljenje, strpnost, popustljivost, obzirnost
ekonomija carinska olajšava

on sufferance s tiho privolitvijo, iz obzirnosti
he is here on sufferance tu ga (pač) tolerirajo (trpe)
it is beyond sufferance to presega človeško potrpljenje
to remain in sufferance ekonomija ostati neplačan (o menici)
sufferance ware-house zasebno tranzitno skladišče

suffering [sʌ́fəriŋ]

1. samostalnik
trpljenje, bolečina, muka; prenašanje

to die without much suffering umreti brez večjega trpljenja

2. pridevnik
trpeč; bolan

sufrimiento moški spol potrpljenje, potrpežljivost; trpljenje, muka; pasijon

supplice [süplis] masculin težka telesna ali smrtna kazen; huda bolečina; moralno mučenje, trpljenje, muka

supplice de la roue, du gibet mučenje, smrtna kazen na kolesu, na vislicah
supplice chinois (figuré) posebno okrutno in rafinirano mučenje
supplice du damné (religion) muke (večnega) pogubljenca
supplices pluriel éternels peklenske muke, figuré hudo mučenje
supplice de Tantale Tantalove muke
supplice du feu smrt na grmadi
le dernier supplice smrtna kazen
instruments masculin pluriel de supplice mučilno orodje
le mal de dents est un supplice zobobol je prava muka
aller, mener au supplice iti, voditi koga na morišče
éprouver le supplice de la jalousie doživljati težke muke zaradi ljubosumnosti
être au supplice (figuré) prestajati hude muke, trpeti; biti na trnih, biti kot na žerjavici
condamner un criminel au supplice obsoditi zločinca na smrt
mettre au supplice mučiti

supplicium -iī, n (supplicāre) pravzaprav „poklek“, „pokleknitev“ in sicer

I. k molitvi; od tod

1. ponižno prošenje, ponižna (živa) prošnja k bogovom (na bogove), javna molitev, bogoslužno opravilo, bogoslužje, slovesno žrtvovanje, žrtev: quin deos suppliciis defatigarem Afr. ap. Non., suppliciis placans caelitum aras Acc. ap. Non., nil ei acceptumst a periuri(i)s supplici Pl., ad victimas faciunt atque ad deorum servant supplicia Varr., non votis neque suppliciis muliebribus auxilia deorum parantur S., in suppliciis deorum magnifici … erant S., matronae … suppliciis votisque fatigare (= fatigabant) deos L., quibus precibus suppliciisque deos possent placare L., supplicia di(i)s decernere S., T. zahvalnice, zahvalni praznik (svetek; prim. supplicatiō), vannos onustas aromatis et huiuscemodi suppliciis certatim congerunt Ap., supplicia veteres quaedam sacrificia a supplicando vocabant Fest.

2. ponižna (živa) prošnja ljudem (k ljudem, na ljudi): Vagenses … fatigati regis suppliciis S.; occ. (meton.) znamenje prošnje (za mir) (nav. oljčne ali lovorove vejice): legatos ad consulem cum suppliciis mittit S. —

II. poklek v sprejetje kazni, poseb. smrtne; od tod

1. meton. smrtna kazen, usmrtitev, usmrčenje, eksekucija: ad supplicium aliquem producere Ci. ali dedere C. ali dare N. ali tradere L., ad supplicium tradi S., supplicio tradi Iust., ad supplicium rapi ali duci Ci., (sc. maiores nostri) supplicium in parricidas singulare excogitaverunt Ci., propter cuiusdam Transpadani supplicium iniustum S., tresviros quae supplicium postulabant parare iubet S., ad supplicium publice damnari N., timere perterriti, ne … supplicio afficerentur C. da jih ne bi pobili (posekali), supplicium sumere L. izvršiti smrtno kazen, supplicium sumere de aliquo Ci., C., S., N. ali ex aliquo L. ali ab aliquo Val. Max. nad kom, supplicium solvere Ci. ali persolvere T. ali dare (prim. poenas dare) N. ali luere O., T., Iust., Amm. pretrpeti smrtno kazen, plačati s smrtno kaznijo, supplicia crucibus luere Iust. pretrpeti smrtno kazen na križu, umreti na križu = crucis supplicio interimi Arn. (o Kristusu); sinekdoha kaznovanje, (huda) kazen: Kom., Sen. ph., Sen. tr., Stat. idr., supplicium capitale Cu., Suet. smrtna kazen, supplicium est poena peccati Ci., is (sc. Solon) cum interrogaetur, cur nullum supplicium constituisset in eum, qui parentem necasset, respondit … Ci., supplicium sumere virgis Ci. (pre)šibati, ad ultimum supplicium progredi C. sam sebe usmrtiti, narediti samomor, de condemnatis summum supplicium sumebant S. nad obsojenci so izvrševali smrtno kazen, de captivis, ut quisque liber aut servus esset, suae fortunae a quoque sumptum supplicium est L., supplicium pati O., supplicia haurire scopulis V. trpeti kazen, suppliciis delicta coërcere H., aliquem supplicio capitis adficere Suet. kaznovati s smrtjo, ultimum (summum, extremum) supplicium alicui indicere ali decernere T. smrtno kazen.

2. metaf. trpinčenje, trpljenje, mučenje, muka: paululum supplicii satis est patri Ter., satisque supplicii tulisse (sc. omnium rerum inopiā) C., veterum malorum supplicia expendunt V. trpijo kazen (muke) za … ; supplicium de se dare filio Ter. zadostiti, dati (dajati) zadoščenje; tako tudi: dabitur supplicium mihi de tergo vestro Pl.; meton. z mučenjem (trpinčenjem) prizadeta pohaba, pohabitev, pohabljenje, (i)zmaličenje, iznakaženje, rana (rane): quos Persae vario suppliciorum genere affecerant Cu., omnes pari supplicio affecti sibi videbantur Cu., adgnovit dira tegentem supplicia V., supplicia nostra Vitr.

Opomba: Gen. sg. skrč. supplicī: Afr., Pl., Ter.; dat. pl. skrč. supplicīs Sen. tr.

toil¹ [tɔ́il]

1. samostalnik
težko (naporno, mučno) delo, garanje, muka, napor, trud, trpljenje
pogovorno tlaka
zastarelo boj

2. prehodni glagol
z muko doseči, s težkim delom si priboriti
neprehodni glagol
mučiti se, truditi se, garati, naporno delati, ubijati se

torment¹ [tɔ́:mənt] samostalnik
muka, mučenje; (huda) bolečina, bol; trpljenje, stiska; nadloga
zgodovina natezalnica, mučenje

to be in torment prestajati muke
to suffer torments trpeti, prenašati muke
this child is a positive torment pogovorno ta otrok je prava nadloga (pokora)

tortúră -i f

1. mučenje, trpinčenje

2. muka, trpljenje

torture [tɔ́:čə] samostalnik
mučenje, muka, tortura
figurativno bol(ečina), trpljenje, bridkost
figurativno izkrivljenje, pačenje (besedila itd.)

instrument of torture mučilno orodje, mučilo
to put to the torture mučiti, trpinčiti; figurativno skriviti, zmaličiti, (po)pačiti (besede itd.); (pri)siliti, primorati (into k)

travaglio¹ m (pl. -gli)

1. knjižno težko, mučno delo

2. muka, trpljenje, bolečina

3. (telesna) slabost, bolečina:
travaglio di parto popadek, porodna bolečina
travaglio di stomaco želodčna slabost