Franja

ob-dūrō -āre -āvī -ātum (ob in dūrus)

1. intr. trd, strjen biti; od tod pren. (v)zdržati, potrpeti, vztrajati: perfer et obdura O., persta atque obdura H., obstinatus obdura Cat.; impers.: obduretur hoc triduum Ci.

2. trans. (o)trditi, zakrkniti; pren.: o. se contra manifestam veritatem Lact., obdurata nequitia Cod. I. otrdela.

ob-solidō -āre (ob in solidāre) (z)gostiti, (s)trditi: tectorio rigide obsolidato Vitr. če se omet hitro strdi in dobi trpežno gostoto.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

per-tendō -ere -tendī -tentum in -tēnsum (per in tendere)

I. trans.

1. dognati, izvršiti (izvrševati), izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati, opraviti (opravljati), uveljaviti (uveljavljati), trditi: video non licere ut coeperam hoc pertendere Ter., ut invocentem se in tormentis pertendat Q.; abs. skušati kaj uveljaviti (uveljavljati), vztrajati, osta(ja)ti pri čem: verum si incipies neque pertendes … actum est Ter., in qua re sit impositum dicitur cum demonstratur, in quo non debet pertendi et pertendit, pertinaciam esse Varr., quodsi pertendens animo vestita cubaris Pr.

2. iti kam: Romam L., ad castra Auct. b. Alx., in Asiam, ad alteram ripam, ad forum usque ad curiam Suet.

posit [pɔ́zit] prehodni glagol
postaviti, trditi, predpostaviti, domnevati; terjati, postulirati

praedicō¹ -āre -āvī -ātum (prae in dicāre)

1. javno oklic(ev)ati, izklic(ev)ati, naznaniti (naznanjati, naznanjevati), oznaniti (oznanjati, oznanjevati): Pl., Ter. idr., si palam praeco iussu tuo praedicasset non decumas frumenti, sed dimidias venire partīs Ci., si domini iussu ita praeco praedicet: „dominum pestilentem vendo“ Ci.

2. metaf.
a) javno, glasno povedati, izpovedati (izpovedovati), izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), (za)trditi (zatrjevati), poudariti (poudarjati): ut praedicas Pl., Ci., alicui vitium p. Pl. pripis(ov)ati, paucitatem nostrorum militum suis praedicaverunt C., ipsum Crassum praedicantem audivi contumeliam illam sibi a Cicerone impositam esse S., M. Crassus ab eadem illa peste infestissimus esse meis fortunis praedicabatur Ci.
b) kot t.t. cerkvenega jezika oznanj(ev)ati (evangelij idr.), pridigati, propovedováti: Eccl., Christum Vulg., evangelium Lact., futura omnia Romae Lact., paenitentiam Ambr., apostolos mittere ad praedicandum Tert.
c) proslavljati, slaviti, hvaliti: Pl., Ter. idr., nostra semper praedicabitur pugna Ci., virtutem Ci., aliquem liberatorem patriae N., praedicare de … Ci., C. pohvalno govoriti o … , Galli se ab Dite patre prognatos esse praedicant C. se hvalijo.
d) napoved(ov)ati: Miloni mortem Ci.; occ. prerokovati: Cypr., Hyg., persecutiones Tert.

predicate² [prédikeit] prehodni glagol
trditi, izjaviti (tudi filozofija)
ameriško, pogovorno utemeljiti, temeljiti (on na)

to be predicateed on temeljiti na

pretender zahtevati, potegovati se (za); skušati; snubiti; trditi

pretender gustar skušati ugajati
pretender un empleo potegovati se za službo
pretender poco staviti skromne zahteve
lo pretendo zahtevam (lastim si) to
no lo pretender to ni moj namen, tega ne nameravam
pretende su mano prosi jo za roko
pretendido domneven, tako imenovan

pretēndere^*

A) v. tr. (pres. pretēndo)

1. zahtevati (tudi ekst.)

2. domišljati si

3. trditi, zatrjevati:
pretenderla a imeti se za, delati se:
pretenderla ad artista imeti se za umetnika

B) v. intr.
pretendere a potegovati se (za), pretendirati (na kaj), biti pretendent:
pretendere al trono pretendirati na prestol
pretendere alla mano di una donna snubiti žensko

prétendre* [-tɑ̃drə] verbe transitif trditi; hoteti, nameravati; vieilli zahtevati; verbe intransitif stremeti (à k), truditi se; potegovati se (à za)

que prétendez-vous faire? kaj nameravate storiti?
il prétend être le fils d'un avocat trdi, da mu je oče odvetnik
il prétend à l'esprit misli, da je duhovit

pretínde pretínd

I. vt.

1. stremeti, potegovati se za

2. trditi

3. zahtevati

II. vr. imeti se za, domišljati si

profess [prəfés] prehodni glagol
(javno) izpovedati (vero, prepričanje itd.), izjaviti; priznati, zatrjevati, trditi, hliniti; zagovarjati (svoja načela); opravljati (poklic), izvrševati; predavati, poučevati (na univerzi)
cerkev napraviti zaobljubo

protest² [prətést]

1. neprehodni glagol
protestirati, ugovarjati, zavarovati se (against pred)
slovesno izjaviti, trditi

2. prehodni glagol
protestirati zoper, reklamirati
ekonomija službeno potrditi, da menica ni plačana; zagotavljati, zatrjevati

I protest that I am innocent svečano izjavljam, da sem nedolžen

protestare

A) v. tr. (pres. protēsto)

1. izraziti; izjaviti; zagotoviti:
protestare la propria gratitudine izraziti hvaležnost

2. pravo protestirati:
protestare una cambiale protestirati menico

B) v. intr. ugovarjati, protestirati

C) ➞ protestarsi v. rifl. (pres. mi protēsto) trditi, zatrjevati:
protestarsi innocente trditi, da si nedolžen

purport² [pə́:pət, -pɔ:t] prehodni glagol
pomeniti, vsebovati, kazati na kaj; trditi, delati se

a document purporting to be official dokument, ki naj bi bil uraden
to purport to be (to do) dozdevno biti (delati)

rigidō -āre (rigidus) krepiti, trditi, delati trdo (togo): rigidari, quid amplius intendi potest? haec de omnibus rebus iudicat, de hac nulla Sen. ph.

sacramentare

A) v. tr. (pres. sacramento)

1. relig. podeliti zakrament; obhajati

2. priseči, prisegati; ekst. trditi, zatrjevati

3. pog. kleti, preklinjati (tudi absol.)

B) ➞ sacramentarsi v. rifl. (pres. mi sacramento) relig. prejeti zakramente

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

scrivere^* v. tr. (pres. scrivo)

1. pisati

2. zapisati; zabeležiti; sestaviti, sestavljati:
scrivere sotto dettatura pisati po nareku
scrivere il testamento sestaviti oporoko

3. pisati, objaviti, objavljati (v):
scrivere su una rivista objaviti v reviji

4. zapisati, trditi (v svojih delih):
Machiavelli scrive che... Machiavelli piše, da...

5. knjižno zapisati, vtisniti:
scrivere qcs. nel cuore kaj zapisati v srce
scrivere una bella pagina nella storia zapisati se z zlatimi črkami v zgodovino

sostener* (glej tener) držati, nositi, prenašati, podpirati; vzdrževati; braniti; trditi; izvesti; uveljaviti; ščititi; pospeševati

sostener correspondencia (con) dopisovati si (s)
sostener una lucha prestati borbo
sostener una tesis braniti tezo
sostiene que... trdi, da ...
no se puede sostener nevzdržno je
sostenerse držati se, naprej trajati; obdržati se; vztrajati
sostenerse en el aire plavati (viseti) v zraku
los precios se sostienen cene se držé