Franja

trösten tolažiti, potolažiti (sich se) (mit z); biti v tolažbo

utješávati utjèšāvām (ijek.), utešávati utèšāvām (ek.) (se) tešiti (se), tolažiti (se)

utoljávati utòljāvām, utoljívati utòljujēm
1. tolažiti
2. tešiti
3. pomirjevati se, polegati se

ті́шити -шу недок., tolažíti tolážim nedov., tešíti -ím nedov.

уговаривать, уговорить prigovarjati komu, pregovarjati, pregovoriti, dopoved(ov)ati; (gov.) (po)tolažiti;

утешать, утешить razveseljevati, razveseliti, (po)tolažiti

утіша́ти (втіша́ти) -ша́ю недок., tolažíti tolážim nedov.

piāculō -āre (piāculum) kako božanstvo s spravno daritvijo (po)tolažiti, (po)miriti (pomirjati), spraviti se s kakim božanstvom s spravno daritvijo: Ca.

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

tjȅškati -ām (ijek.), tȅškati -ām (ek.) ekspr. po malem tolažiti, po malem tešiti: tješkati dijete; tješkati se nadama na bolju budućnost

allargare

A) v. tr. (pres. allargo)

1. širiti, razširiti, povečati:
allargare una strada, un vestito razširiti cesto, obleko

2. odpreti, razširiti, razkleniti; razprostreti:
allargare le braccia in segno di rassegnazione razprostreti roke v znak vdanosti v usodo
allargare la mano pren. biti odprtih rok
allargare il cuore pren. tolažiti, tešiti

3. pren. razširiti, povečati:
allargare il proprio campo d'azione razširiti področje dejavnosti
allargare il governo razširiti vlado (s predstavniki drugih strank)

4. pren. ublažiti:
allargare le leggi ublažiti zakone
allargare le redini popustiti uzdo

5. glasba upočasniti, izvajati počasneje

B) ➞ allargarsi v. rifl. (pres. mi allargo)

1. povečati se, razširiti se:
allargarsi nelle spese preveč trošiti
allargarsi con qcn. zaupati se komu

2. pog. preseliti se v večje stanovanje:
appena posso voglio allargarmi brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje

3. razširiti se, povečati se (tudi pren.):
la lite si allarga prepir se zaostruje
il cuore mi si allarga čutim se potolaženega, vedrega

4. knjižno odpluti, odriniti

assister [asiste] verbe intransitif biti navzoč, prisoten (à pri), prisostvovati (à quelque chose čemu); verbe transitif pomagati, biti v pomoč (quelqu'un komu)

assister à une conférence, à un match de football prisostvovati predavanju, nogometni tekmi
assister à une dispute biti priča prepiru
assister quelqu'un dans son travail pomagati komu pri (njegovem) delu
assister quelqu'un dans ses derniers moments tolažiti koga v njegovih zadnjih trenutkih

balm¹ [ba:m] samostalnik
botanika medenika; balzam, blažilo
figurativno uteha, tolažba

to pour balm into s.o.'s wounds tolažiti koga

comfort² [kʌ́mfət] samostalnik
udobnost; tolažba; okrepilo, poživilo; oddih; lagodnost

cold comfort slaba tolažba
pogovorno comfort room, public comfort, ameriško comfort station javno stranišče
to take comfort potolažiti se
creature comfort(s) razkošje, naslada
to derive comfort from tolažiti se s čim

cōnsōlor -ārī -ātus sum

1. potolažiti, utolažiti, potešiti, utešiti, (o)bodriti, (o)hrabriti; abs.: Ter., Q., Suet., eripis lacrimas non consolando, sed minando Ci., haec omnia genera consolandi Ci., haec … officia sunt consolantium Ci., ire ad aliquem locum consolandi causā Varr. sožalje izrekat, Caesar … consolatus rogat (eum) C. ga tolaži in prosi, qui propter veterem amicitiam colloqui consolarique cuperent N., nec eos sedare consules nunc castigando nunc consolando poterant L., verba consolantia O.; z acc. personae: Ter., Sen. ph. idr., ut socerum videre consolarique posset Ci., potest multo facilius se Deiotarus consolari Ci., consolatus Indutiomarum hortatusque est, uti in officio maneret C., flumina … nescia gratentur consolenturne parentem O.; z abl. (s čim): inani et tenui spe te consolaris Ci., c. se conscientiā optimae mentis Ci., hac (eloquendi vi) consolamur adflictos Ci., c. aliquem verbis alicuius (v imenu) Ci. ep., coniugis an fido consoler memet amore Cat., c. pueros crustulo Sen. ph.; z drugimi dopolnili
a) s praep.: c. Telamonem de Aiacis morte Ci., aliquem de communibus miseriis Ci.; se per litteras (s pisateljevanjem) Ci. ep.; eripit … spem, quae sola homines in miseriis consolari solet Ci.
b) s kavzalnim stavkom: in hac difficultate illa me res consolatur, quod (da) vos consuestis … Ci.
c) z ACI = tolažiti se z mislijo, da: hoc me consolabor fore, ut … Ci., his me consolor victurum suavius, ac si quaestor avus … fuisset H.

2. z acc. rei = tolažeč (po)miriti, (u)tešiti, (u)blažiti, (o)lajšati, storiti ali povzročiti (povzročati), da se kaj pozabi: ut eius (doloris) magnitudinem celeritas … consoletur Ci., esse hanc (gloriam) unam, quae brevitatem vitae posteritatis memoriā consolaretur Ci., consolatur honestas egestatem Ci., hanc cladem domus meae vestra felicitas … consolatur L., c. patientiam verberum Cu. tolažeč olajšati, tam triste ergastulum Sen. ph., otium nostrum Q.

entretener* (glej tener) vzdrževati; zaposliti; razvedriti, zabavati; odložiti, zadrževati

entretener la espera, entretener el tiempo dolgčas si preganjati
entretener el hambre utešiti lakoto
entretener con vanas promesas s praznimi obljubami tolažiti
entretenerse zabavati se
entretenerse en leer z branjem ubijati čas

essuyer [ɛsɥije] verbe transitif (o)brisati, posušiti, osušiti; figuré prestati, prenašati, biti izpostavljen, doživeti

s'essuyer obrisati se, osušiti se
essuyer le feu de l'ennemi biti pod sovražnim ognjem
essuyer le front ruisselant de sueur obrisati si pot s čela
essuyer les larmes de quelqu'un (figuré) (po)tolažiti koga
essuyer un orage, une tempête doživeti vihar, nevihto
essuyer des pertes imeti, pretrpeti izgube
essuyer les plâtres stanovati v novi, nepresušeni hiši; figuré opraviti pionirsko delo
essuyer un refus (figuré) dobiti košarico
essuyer des reproches, une réprimande požreti očitke, grajo
essuyer ses larmes obrisati si solze

mîsao mîsli ž, mest. u mísli, orod. mîšlju in mîsli, mn. mîsli, rod. míslī, daj. míslima misel: doći na misao; trgnuti se iz -i predramrti se iz misli; tješiti se mišlju tolažiti se z mislijo; zadubljen u -i zatopljen v misli; nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo; misao vodilja vodilna misel

potolaži|ti (-m) tolažiti

1. trösten, (pomagati preboleti kaj) hinwegtrösten (über)
potolažiti se sich trösten (mit), Trost finden (in)

2. lakoto, žejo: (potešiti) stillen

3. jezo: besänftigen

potolážiti (-im)

A) perf. ➞ tolažiti

1. consolare, confortare; tranquillare, tanquillizzare:
potolažiti jokajočega otroka consolare il bambino che piange

2. calmare, placare:
potolažiti žejo, lakoto placare la sete, la fame

3. pren. mitigare, placare, sopire:
potolažiti ogorčenje placare l'indignazione

B) potolážiti se (-im se) perf. refl. consolarsi; calmarsi