Franja

отрада f uteha, tolažba, radost

утеха f radost, veselje; tolažba

утешение n veselje, radost; tolažba

уті́ха (вті́ха) -и ж., tolážba -e ž., utéha -e ž.

cold¹ [kould] pridevnik (coldly prislov)
hladen, mrzel (to)
ravnodušen, brezčuten, trezen; nezavesten

to be cold zmrzovati
I am cold zebe me
in cold blood hladnokrvno
to blow hot and cold vedno spreminjati svoje prepričanje
cold comfort slaba tolažba
to give (ali show, turn) s.o. the cold shoulder prezirati koga, hladno ga sprejeti
sleng cold feet strah, trema
to make blood run cold prestrašiti
as cold as charity brezsrčen, hladen, neusmiljen
cold pig polivanje spečega z mrzlo vodo; mrzla prha
cold meat narezek
to throw cold water on s.o. vzeti komu pogum
a cold scent slaba sled
ameriško cold snap(s) hladen val
cold war hladna vojna
cold wave hladna ondulacija
pogovorno cold without alkohol z vodo
cold steel hladno orožje

duhovn|i² (-a, -o) versko:

1. geistlich (pesmi geistliche Lieder, tolažba geistlicher Beistand)

2.
duhovne vaje množina die Andachtsübung

Dutch¹ [dʌč] pridevnik
holandski, nizozemski
zgodovina nemški

Dutch auction dražba, pri kateri ceno znižujejo, dokler predmeta ne prodajo
Dutch clover botanika bela detelja
Dutch courage pogum pijanca
Dutch bargain kupčija le v enostransko korist
Dutch comfort slaba tolažba
Dutch cheese skuta
Dutch treat skupen obed, pri katerem plača vsak svoje

jalov pridevnik
1. (ki ne prinese uspeha) ▸ haszontalan, meddő
2. (neuresničen) ▸ meddő, megvalósulatlan
3. (neosnovan) ▸ üres, mondvacsinált
4. (nesmiseln; brez vrednosti) ▸ hiábavaló, meddő
5. lahko izraža negativen odnos (neploden) ▸ meddő, terméketlen, fogamzásképtelen
6. (nerodoviten) ▸ terméketlen

jálov (-a -o) adj.

1. sterile, infecondo:
jalova ženska donna sterile
jalova zemlja terra infeconda
jalovo seme seme non germinativo

2. pren. sterile, improduttivo, vacuo, vano:
jalova polemika polemica sterile, improduttiva
jalova tolažba magra consolazione
jalov izgovor scusa banale
jalov trud fatica vana
jalove obljube vacue promesse
jalovi načrti castelli in aria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. jalova energija energia
strojn. jalova jermenica puleggia
čeb. jalova matica ape regina sterile
bot. jalov cvet fiore sterile
bot. jalov list foglia
elektr. jalova prevodnost suscettanza
elektr. jalova upornost reattanza

klavrn (-a, -o) elend, konec, postava: traurig, jammervoll, jämmerlich, kläglich; (beden) erbärmlich
klavrna pojava die Elendgestalt
klavrna tolažba ein magerer Trost
klavrno življenje ein Jammerleben
vitez klavrne postave ein Ritter von trauriger Gestalt

magro

A) agg.

1. suh, mršav; shujšan

2. pust:
brodo magro pusta juha
cibi magri postne jedi
terra magra pusta, nerodna zemlja

3. pren. reven, skromen:
annata magra slaba letina
acqua magra nizka, plitva voda

4. pren. nezadosten, reven, beden:
magra consolazione slaba tolažba

B) m kulin. pusto, nemastno meso

piètre [pjɛtrə] adjectif boren, reven; klavrn, žalosten

une piètre consolution klavrna tolažba
un piètre convive gost, ki ne izkazuje časti jedem, ki malo jé
avoir une piètre santé biti slabega zdravja

poor [púə] pridevnik (poorly prislov)
reven, ubog; skromen, pičel, nezadosten, nerodoviten (zemlja); slaboten, mršav, slab, suh
figurativno ubog (in v)
zaničevalno beden

to cut a poor figure revno izgledati
poor consolation slaba tolažba
a poor lookout slabo kaže
poor in spirit ubog v duhu
šaljivo poor man's treacle čebula
botanika poor man's weather-glass njivska kurja česnica
botanika poor man's cabbage zimska kreša
in my poor opinion po mojem skromnem mnenju
the poor reveži
poor white siromašen belec na jugu ZDA
poor me! jojmene!
poor little thing ubožec, revica
geologija poor rock jalovina

scant [skænt]

1. pridevnik (scantly prislov)
komaj zadosten; pičel; omejen, nezadosten; redek; pomanjkljiv
arhaično skop, varčen

scant measure pičla mera
scant of breath nadušljiv
that was scant consolation to je bila slaba tolažba

2. prehodni glagol
arhaično skopo oskrbeti s potrebščinami, zanemarjati, skopariti (z), stiska(ri)ti (z)
arhaično omejiti

skromnost je lepa čednost frazem
(pregovor) ▸ a szerénység szép erény
Skromnost je lepa čednost, a pri denarju je to slaba tolažba. ▸ A szerénység szép erény, de amikor pénzről van szó ez kevés vigasz.

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slàb (slaboten) faible, débile, infirme, languissant, peu robuste, peu solide ; (hud) mauvais ; (kava, čaj) léger ; (glas) languissant, éteint

slab spomin mauvaise mémoire, mémoire infidèle
slaba tolažba faible (ali pauvre, piétre) consolation
slabo zdravje mauvaise santé, santé délicate
v slabi družbi en mauvaise compagnie
v slabem stanju en mauvais état
slabi časi temps durs (ali difficiles)
slab zrak air vicié
slab želodec estomac délicat
imeti slab vid, slabe oči avoir (une) mauvaise vue (ali la vue faible)
biti slabe volje être de mauvaise humeur, avoir une mauvaise lune, familiarno être mal luné, popularno être en rogne (ali de mauvais poil)
biti na slabem glasu pri kom être mal vu de quelqu'un, être mal dans les papiers de quelqu'un
slabo mi je (zdravstveno) je me sens mal, j'ai mal au cœur
slabo vreme je il fait mauvais (temps)
ni slabo! ce n'est pas mal!
izkazati komu slabo uslugo rendre un mauvais service à quelqu'un
na slabih nogah je, slabo mu gre (poslovno) ses affaires vont mal, il est mal dans ses affaires
slabo o kom govoriti dire du mal de quelqu'un
slabo ji je postalo, prišlo elle eut une défaillance, il lui prit une faiblesse, elle s'est trouvée mal

unction [ʌ́ŋkšən] samostalnik
mazanje, drgnjenje, masiranje
medicina mazilo
religija maziljenje

extreme unction religija sveto poslednje olje; figurativno pomirjenje, olajšanje, tolažba, balzam; pretirana čustvenost, nepristen patos, sentimentalnost
a story told with unction s patosom, pretirano čustveno pripovedovana zgodba

θαλπωρή, ἡ ep. razgretje, gorkota; pren. okrepčalo, poživek, uteha, tolažba, nada.

κατάπαυμα, ατος, τό (κατα-παύω) ep. pomiritev, tolažba, olajšanje γόου.