Franja

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

à pied peš
pied à pied korak za korakom
au pied de la lettre dobesedno, po črki
au pied fevé na mestu, brez priprave
au petit pied v malem (merilu)
de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
(statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
sur un grand pied na veliko, razkošno
pied d'alouette (botanique) ostrožnik
pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
pied du lit vznožje postelje
pieds nus, nu-pieds bos
bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
coup masculin de pied brca
gens masculin pluriel de pied pešci
valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
avoir bon pied biti dober pešec
avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
fouler aux pieds (po)teptati z nogami
se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
lâcher pied umakniti se
marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
(re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
sécher sur pied umirati od dolgega časa
souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)

platfórmă -e f

1. ploščad

2. delovni oder, platforma

3. pol. programska osnova, temelj
□ platformă electorală volilni program

podlága ž
1. temelj, osnova, ošnov: lesena podlaga; zakonita podlaga; na -i zakona; na -i suma; vzeti kaj za -o
2. podloga, temelj: za teran je potrebna podlaga

podstáva ž
1. podloga
2. osnova, temelj

podùmēnta ž, podùmijenta ž (it. fondamento) dial. temelj: podumenta bijele kule

principe [prɛ̃sip] masculin načelo, princip; začetek, vir; temelj; element; temeljna resnica; (naravni) zakon; chimie (osnovna) sestavina; pluriel moralna načela, življenjska pravila; smernice

dans le principe v začetku, prvotno
dès le principe takoj od začetka, od vsega početka
en principe v načelu; v teoriji
par principe načeloma
sans principes breznačelen, brezvesten
principe d'Archimède Arhimedov zakon
principe vital življenjsko načelo
avoir pour principe imeti za načelo
être à cheval sur les principes (figuré) jahati na načelih

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

principle [prínsipl] samostalnik
princip, načelo, vodilo; osnova, podlaga, temelj
kemija bistvena sestavina

on principle načelno, iz principa
in principle v načelu, po pravilu
principle of averages načelo povprečne vrednosti
principle of relativity relativnostna teorija
a man of principle načelen človek

racine [rasin] féminin, botanique korenina; zobna, lasna korenina; besedni koren; mathématiques koren; figuré izvor; osnova, temelj

sans racine brez korenine
racine carrée, cubique (d'un nombre) kvadratni, kubični koren (števila)
racine n^ième (mathématiques) nti koren
racine tuberculeuse korenski gomolj
extraction féminin d'une racine (mathématiques) korenjenje
aller à la racine de quelque chose iti kaki stvari do dna
avoir de profondes racines dans (figuré) biti globoko zakoreninjen v
couper le mal dans ses racines iztrebiti zlo s korenino vred
extraire une racine (mathématiques) koreniniti
pousser des racines pognati korenine
prendre racine ukoreniniti se (tudi figuré)

root¹ [ru:t] samostalnik
korenika, korenina, koren
figurativno koren, izvor, poreklo, izvirna oblika; vzrok; temelj, osnova, jedro, srž, bit
matematika & slovnica koren
množina vznožje (gore)

root and branch figurativno korenito, temeljito, popolnoma, radikalno
root of the matter jedro, bistvo stvari
roots; množina of a mountain vznožje gore
cube root, third root matematika kubični koren
Dutch roots množina cvetlične čebulice
second root, square root matematika kvadratni koren
to destroy root and branch popolnoma uničiti (iztrebiti, izkoreniniti)
to get at (ali to) the roots of evil priti do korena (vzroka) zla
to lay axe at the root of posekati korenine (zla itd.)
war lies at the root of it korenine (izvor) tega je vojna
to pull out by the roots izruvati s koreninami (vred)
to strike at the root (of) udariti po korenini, odrezati korenino (česa)
to take (to strike) root pognati korenine, ukoreniniti se
to take root from imeti svoj izvor v, bazirati na
to tear up the roots izkoreniniti; iztrebiti

seating [sí:tiŋ] samostalnik
sedenje; namestitev na sedeže; opremljenje s sedeži; material za oblazinjenje (sedežev)
tehnično osnova, temelj, stojalo

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

sostruzione f gradb. podzidje, temelj (pri nagnjenem terenu)

statūminātiō -ōnis, f (statūmināre) podstava, podstavek, osnova, podlaga, podpora, opora, temelj, podzid(ek), podzidje: statuminationibus inductis, rudus si novum erit, ad tres partes una calcis misceatur Vitr., statuminatione facta rudus inducatur, idque pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr.

stéréobate [stereɔbat] masculin temelj, podzidje; nosilni zid stebra

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

substrūctiō -ōnis, f (substruere) podzidek, podzidje, podnožek, podnožje, temelj, temeljênje, temeljna gradnja: Vitr., Col., Plin. iun. idr., substructionibus (abl. causae) eius operis (sc. theatri) maximis C., propter insanas illas substructiones Ci., quas (sc. aras) ille … substructionum insanis molibus oppresserat Ci., substructionem in Capitolio locare L. podzidavo (temeljno gradnjo), izvršitev podzidave (temeljne gradnje).

substruction [sʌbstrʌ́kšən] samostalnik
arhitektura podzidje
figurativno temelj