Franja

перепевать ponavljati stare teme

agenda samostalnik
1. pogosto v političnem kontekstu (načrt dejavnosti) ▸ agenda [tennivalók sora]Digitalna agenda zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav. ▸ A digitális agenda ambiciózus célokat tűz ki a szélessávú internet fejlesztése terén.
Boj proti terorizmu se je znašel na vrhu evropske agende po januarskih terorističnih napadih v Parizu. ▸ A januári párizsi terrorista támadások után a terrorizmus elleni harc az európai agenda élére került.
Obama bo v svojem inavguracijskem govoru podal orise svoje agende za naslednja štiri leta. ▸ Beiktatási beszédében Obama ismertette a következő négy évre vonatkozó célkitűzéseit.
Politične stranke bodo med kampanjo pazljive, katera vprašanja in teme bodo postavile na vrh svoje agende. ▸ A politikai pártok a kampányban óvatosan választják meg, hogy milyen kérdéseket és témákat helyeznek üzeneteik középpontjába.
Svet mora v implementaciji nove razvojne agende upoštevati demografske spremembe v naslednjih 15 letih. ▸ Új fejlesztési agendájának megvalósítása során a világ kénytelen lesz figyelembe venni a következő 15 év demográfiai változásait.

2. (motiv; namen) ▸ agendaV ospredje tako pridejo tisti, ki imajo v ozadju kakšno agendo. ▸ Azok kerülhetnek előtérbe, akik hátterében valamilyen agenda áll.
Veleposlaniki ne morejo imeti svojih lastnih političnih agend. ▸ A nagyköveteknek nem lehet saját politikai agendájuk.
Mediji imajo svojo agendo, svoje (tudi komercialne) interese, ki jih želijo zadovoljiti. ▸ A médiumoknak saját agendájuk van, és olyan (többek közt kereskedelmi) érdekeik, melyeket szeretnének kielégíteni.

aktual|en (-na, -no) aktual; (v trenutnem interesu, sodoben, trenuten) aktuell, zeitgemäß
zelo aktualen hochaktuell
aktualne teme Tagesthemen množina
aktualni dogodki das Zeitgeschehen
aktualno vprašanje die Gegenwartsfrage

argomento m

1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze

2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo

chiave

A) f

1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz

5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka

delicato agg.

1. nežen, prijeten, privlačen, skladen:
lineamenti delicati nežne črte
cibi delicati okusne jedi
colori delicati blage barve

2. krhek, slaboten, lahko pokvarljiv:
salute delicata krhko zdravje
stomaco delicato občutljiv želodec
fare il delicato delati se izbirčnega

3. pren. delikaten, neprijeten, kočljiv:
faccenda delicata kočljiva zadeva
toccare un tasto delicato dotakniti se občutljive teme

4. pren. plemenit, tenkočuten, ljubezniv

deviare

A) v. intr. (pres. devio)

1. odmakniti, odmikati se od prave poti, odklanjati se; skreniti s poti; spremeniti, spreminjati smer; zaviti; deviirati:
l'auto deviò a destra avto je zavil v desno

2. pren. zaiti (s prave poti, na stranpot); oddaljiti se:
deviare dalla linea del partito opustiti linijo stranke; (divagare)
deviare da un tema fissato oddaljiti se od določene teme

B) v. tr.

1. preusmeriti, preusmerjati:
deviare il traffico preusmeriti promet

2. (distogliere, stornare) odvrniti, odvračati; odklanjati:
deviare l'attenzione di qcn. odvračati pozornost nekoga

discostare

A) v. tr. (pres. discōsto) odmakniti, odmikati; oddaljiti, oddaljevati

B) ➞ discostarsi v. rifl. (pres. mi discōsto)

1. odmakniti, odmikati se

2. (divergere) razhajati se, razlikovati se; oddaljiti, oddaljevati se:
discostarsi dal tema oddaljiti se od teme

divagare

A) v. intr. (pres. divago) pren. kreniti vstran; oddaljiti, oddaljevati se:
divagare dall'argomento oddaljiti se od teme

B) ➞ divagarsi v. rifl. (pres. mi divago) razvedriti, razstresti se; zabavati se

dnevni red frazem
(o prioritetah) ▸ napirendSocialne teme sta hotela spraviti z dnevnega reda volilne kampanje. ▸ A szociális kérdéseket le akarták venni a választási kampány napirendjéről.Režimska stran je na dnevni red skušala postaviti boj proti terorizmu, ki ga očitajo upornikom. ▸ A kormányzó párt megpróbálta napirendre tűzni a küzdelmet a terrorizmus ellen, amellyel a lázadókat vádolja.
Res, da do nedavnega nikdar nismo iskali gostov, to preprosto ni prišlo na dnevni red. ▸ Igaz, hogy egészen a közelmúltig nem kerestünk vendégeket, egyszerűen nem került napirendre.
Ko se spet samski Mitch preseli v hišo blizu študentskega naselja, so nore zabave spet na dnevnem redu. ▸ Amikor az ismét szingli Mitch visszaköltözik a kampusz közelében lévő házba, újrakezdődnek az őrült partik.

dnevni red stalna zveza
(načrt sestanka) ▸ napirendMestna občina teme doslej še ni uvrstila na dnevni red seje sveta. ▸ A városi község a témát még nem tűzte a tanácsülés napirendjére.Obravnavo omenjene deklaracije so svetniki umaknili z dnevnega reda seje. ▸ Az említett nyilatkozat megtárgyalását a képviselők levették a napirendről.
Na dnevnem redu je tudi vložitev morebitnih tožb zoper nekdanje organe vodenja. ▸ Szintén napirenden szerepel a korábbi irányítótestületek elleni esetleges kereset beadása.
Tudi tokrat je na dnevnem redu obravnava pereče problematike odlagališča komunalnih odpadkov. ▸ Ezúttal is napirenden szerepel a hulladéklerakók égető kérdése.
Morda je bila prav odsotnost predsednika vlade razlog za skoraj prazno poslansko dvorano ob tej točki dnevnega reda. ▸ Talán a miniszterelnök távolléte volt az oka annak, hogy a napirendnek ennél a pontjánál szinte üres volt az ülésterem.
Z dnevnega reda so umaknili točko o povišanju šolnine v glasbeni šoli. ▸ Levették a napirendről a zeneiskolai díjak emeléséről szóló napirendi pontot.

écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!

Erebus -ī, m (gr. Ἕρεβος tema) tema, temina = podzemlje, spodnji svet: O., Val. Fl., Amm., Erebi de sedibus imis V. iz najtemnejših podzemeljskih krajev; pooseb. Erebus Ereb, bog teme, Kaosov (Chaos) sin, ki je s svojo sestro Nočjo (Nox) rodil Dan (Dies): Ci., O., tonat ore deos, Erebumque Chaosque … V. Od tod adj. Erebēus 3 podzemeljski: Ps.-V. (Cul), O.

ēvagor -ārī -ātus sum

I. intr.

1. klatiti se, potepati se, krožiti: effuse evagantur (praedatores) L., longius evagari Col. (o kurah), (felis) evagatur noctu suspenso gradu Ph.; pren. (o stvareh in abstr). krožiti, (raz)širiti se: per agros evagari Plin. (o rastl.), Nilus evagari incipit Plin. čez bregove stopati (udarjati), Nili aquae evagatae stagnant Pl., ulterius evagatus ignis Paul. (Dig.), ignem ita munire, ne evagetur Ulp. (Dig.), qui appetitus longius evagantur Ci., per ignota capita evagata est vis morbi L. se je razpasla, latissime evagandi sibi viam facere Vell. (o slabih zgledih); v act. soobl.: famae nobilitas late ex stirpe praeclara evagat Acc. fr.

2. occ. vstran kreniti, razvi(ja)ti se: nullo circa ad evagandum relicto spatio L., longius evagari Veg.; pren.
a) v govoru od teme zaiti (zahajati), zastraniti (zastranjevati): Lact., ne longius evager Val. Max., hactenus evagari satis fuerit Q., ne Demostheni permittant evagari Q.
b) preg.: super plantam, ut dicitur, evagatus Amm.

— II. pesn. trans. prestopiti (prestopati): ordinem rectum evagari H.

ēvehō -ere -vexī -vectum

1. ven peljati, peljati iz česa, izpeljati, izvoziti, (s poti) spraviti, odpraviti: evehere stercus Ca., merces Varr., omnia ex fanis plaustris (na vozovih) evecta esse Ci., ex planis locis haud facile evehebant aquas L. niso mogli zlahka odpraviti; pren.: tranquillitas maris classes in altum evexit L.; occ. gor odvesti, vznesti (vznašati), (po)vzdigniti, poviš(ev)ati (v act. večinoma pren.): quos … evexit ad aethera virtus V., sunt quos … palma nobilis … evehit ad deos H., evectus ad auras O., urbem ad tantum fastigium evehere Cu., in caelum quos evehit optima … via Iuv., ad sidera cantu evecta (Mantua) Sil., evehere aliquem in tertium consulatum Vell., aliquem ad consulatum T., aliquem tantis honoribus, ut … Eutr., militiae gradu evectus Prud.

2. med.: evehi in (redko) refl.: se evehere ven se (od)peljati, ven (od)jadrati, ven (od)pluti, ven odriniti, ven (od)jezditi: evehi … in altum, ad portum, in salum nave L., ea (navis) … libero impetu evecta in aliud quinqueremis latus Cu., e nocte … evectus Suet., ad regem … ratibus evecti Iust., extra aciem equo evectus L. zajezdivši, equis calcaria iubet subdere et … in hostem evehi Cu. planiti, evehi equites … iubet T., longius evectus T., se incaute evexit L. se je zagnal; pren.: lumen evehitur ad mare Cu. se vali proti morju, odteka v morje. Od kod? z abl.: Aegeo mari evecti L.; s praep. (pren.): e Piraeo eloquentia evecta est Ci. je izšla.

3. occ. med.
a) trans. čez (nad) kaj (čim), mimo česa peljati (voziti) se, jadrati: tum insulam evecti applicant classem Cu. jadrajo mimo otoka in potem pristanejo, evectus os eius amnis Cu. ko je imel ustje … za seboj; pren. prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: tua … evecta est pagina gyros Pr., fama eius evecta insulas T. njegova slava se je raznesla po otokih, opes privatum modum evectae T., medium evecti certamine campum Sil.; (v govoru) zaiti od teme: evehi inconsultius L., longius (predaleč) Q.; prim.: spe vana evectus L. zanesen od … upanja.
b) gor se (od)peljati (voziti), gor (od)jezditi: in collem Esquiliarum carpento evehi L., equo evectus L.; pren.: mox acta per auras evehor O. se vzpnem.

excēdō -ere -cēssī -cēssum

I. intr.

1. iziti, oditi, odhajati, oddaljiti se: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., metu excesserant L., mecum excedentem tenuit non Ilia tellus V. izseljujočega se, audita maior humana vox excedere deos, simul ingens motus excedentium T. Od kod? z abl.: excedere urbe Ci., V., domo C., L., finibus suis, Galliā, oppido C., possessione L. posestvo zapustiti, finibus, viā L., regione, terrā, patriā V., Crotone excessum est L., excedere caelo O. z neba priti; poseb. o bojujočih se: excedere pugnā C., V., proelio C. boj zapustiti; s praep.: quoquam ex isthoc loco Ter., excessurum se ex Italia dixit Ci., excedere ex civitate, ex via, ex finibus C., ex acie N., ex pugna C., S., ex proelio C., N., ex orbe C. izstopiti, e templo L. Kam?: ex his tenebris in lucem illam Ci., agro hostium in Boeotiam L., in altius terrae fastigium Cu., excedere in exsilium (tudi abs. excedere) Icti,; brahilogija: excedere ad deos Cu., Vell. svet zapustiti in priti med bogove; o stvareh: priusquam ulla navis litore excederet Iust. je odrinila od obale; pren. umakniti se iz česa, s česa, ločiti se (npr. od tega sveta), umreti, (iz)giniti, preminiti: excedere vitā, e (ex) vita Ci., Cu., de vita Fr. = e medio Ter., Val. Fl., T. idr.; tudi abs.: excessise Augustum fama tulit T.; pren.: cura ex corde excessit Ter., mentes ex corpore excedunt Ci., cum animus … ex corpore excesserit Ci., cupiditatum dominatus excessit Ci., corporeae excedunt pestes V. telesne strasti izginejo, excedere palmā V. odreči se nagradi zmage, res excessit e memoria L. je ušla iz spomina, se je pozabila (v tem pomenu tudi samo excedere: Sil.), excedere pristinā bellandi consuetudine Auct. b. Afr. opustiti, reverentia excessit animis Cu.

2.
a) prodreti navzven: si quis humor excesserit Cels.
b) izstopati, ven moleti, dvigati se: sic … partes omnes collocatae sunt, ut nulla … excederet extra Ci., inferiores dentes longius quam superiores excedunt Cels., quod excedit, abscindendum est Cels., rupes quattuor stadia in altitudinem excedit Cu., excedentia in nubes iuga Plin., ubi in nostra maria tractus excedit Mel.; pren. α) iti čez (mejo), stopiti čez, stopiti iz česa, kaj prestopiti, prekoračiti, preseči (presezati): excedere ex ephebis Kom. ali e pueris Ci. mladeniško, deško dobo prestopiti (prerasti), iam excessit mi aetas ex magisterio tuo Pl., quo ultra eius iram excessuram fuisse L., cum libertas non ultra vocem excessiset L. je ostala le pri besedi, le na jeziku, excedere ultra fidem veri, supra usitatam rationem Val. Max., tantum ea clades excessit T. je bil tako čezmeren, hortante senatu, ut numerum augeret, iure iurando obstrinxit se non excessurum T. da ga ne bo prekoračil. β) (v govoru, spisu) od glavne teme zastraniti (zastranjati): excedere paululum ad enarandum, quam (kako) … L., in fabellam Sen. ph., si longior fuero in hoc, in quod excessi Plin. iun.
c) do česa dospeti, povzpeti se do česa: ad summum imperii vestigium Val. Max., eo laudis excedere T. povzpeti se do tolike slave.
č) časovno kam spadati: insequentia excedunt in eum annum, qui … L., pugna ad Trebiam in annum Flaminii non potest excessise L.
d) v kaj iziti, preiti, prehajati, prevreči se: quae (res) studiis in magnum certamen excesserit L., ne in altercationem excederet res L., in hoc … lacessiti principis ira excessit, ut … Vell.

— II. trans. (le poklas.)

1.
a) kak kraj zapustiti, (od)iti iz … umakniti se iz … : excedere curiam, urbem L., patrios muros Lucan.
b) kaj prestopiti (prestopati), prekoračiti: radicem montis S. fr., terminos agelli Val. Max.; (o rekah) stopiti čez, udariti čez … : Tiberis alveum excessit Plin. iun.; (o vodovju) iti čez kaj, sezati čez (nad) kaj, prestopiti kaj: ubi (flumen) adpositae crepidinis fastigium excessit Cu., stagnum altitudine genua non excedens Plin.; (o gorah) moleti nad kaj, vzdigovati se nad kaj: nubes excedit Olympus Lucan.

2. pren.
a) kako dobo prestopiti, prerasti: septimum mensem Col., annos decem Col., annum sextum natu Cael.
b) kako mejo ali mero prekoračiti (prekoračevati), preseči (presegati): tempus finitum L., modum L., Cu., modii mensuram L. epit., summam octoginta milium L., excessere metum mea bona O. moja sreča ne pozna strahu, fidem (vero) Vell., fidem veritatis Val. Max., fabae magnitudinem Plin., staturam iustam Suet., aequavit praestantissimorum gloriam aut excessit Suet., excedere fastigium equestre T. viteški čin, viteško dostojanstvo, excessā unione Tert.; v pomenu prekašati: nemine tantum ceteros excedente Iust.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act.: excēssis = excēsseris Ter.

excēssus -ūs, m (excēdere)

I. „izitje“, odhod: excessus eius Vell.

— II. pren.

1. „odhod iz življenja“, odhod v večnost, ločitev od tega sveta, smrt: excessus vitae Ci., in his esse et excessum e vita et in vita mansionem Ci.; abs.: Suet., post obitum vel potius excessum Romuli Ci., missique legati, qui … maestitiam eius (Germanici) ob excessum Augusti solarentur T.

2. oddaljitev od česa, odstop od česa, zanemarjanje česa: a pudore Val. Max., moderaminis Prud.; occ. ret. zastranitev od glavne teme: Plin., Amm., Tert., egressio vel, quod usitatius esse coepit, excessus Q., (Cicero) otiosus (est) circa excessūs T., quid audentius est illo pulcherrimo ac longissimo excessu Plin. iun.

3. excessus mentis (ἔκστασις) zamaknjenje (zamaknjenost): Aug., Cassian.

4. pomol, štrlina: os calcis … quadam (parte) excessus habet Cels., fluxuosi excessus, montani excessus Amm., excessus (crucis) Tert.

favore m

1. naklonjenost:
godere il favore del pubblico uživati naklonjenost občinstva
la squadra di casa gode del favore del pronostico domače moštvo je favorit
votare a favore di qcn., qcs. voliti za koga, za kaj
parlare in favore govoriti v prid
incontrare il favore di qcn. naleteti na ugoden odziv
prezzo di favore izjemna, ugodna cena
biglietto di favore brezplačna vstopnica

2. usluga:
fare un favore a qcn. komu napraviti uslugo
mi faccia il favore! bežite no!, dajte no!, prosim vas!
per favore prosim

3. pomoč, prid:
testimoniare a favore di qcn. pričati komu v prid
col favore delle tenebre v okrilju teme, varno skrit v temi
fuggì col favore delle tenebre pri begu mu je pomagala tema

Fürst, der, (-en, -en) knez; (Herrscher) vladar; Fürst der Finsternis vladar teme

gospodar moški spol (-ja …) der Herr; hiše: der Hauswirt, der Hausherr; psa: das Herrchen; (ekonom) der Haushalter; (službodajalec) der Dienstherr; (zapovednik) der Gebieter
religija gospodar teme der Schattenfürst
brez gospodarja herrenlos
biti gospodar položaja Herr der Lage sein, das Heft fest in der Hand haben