Franja

трі́ска -и ж., ivér -i ž., tŕska -e ž.

щепа f trska;
разнести в щепы razdrobiti

allampanato agg. mršav, suh kot trska

baccalà m

1. zool. polenovka

2. kulin.
baccalà alla vicentina polenovka na vicentinski način

3. pren. posušena trska, suhec

4. bedak, butec

bȍrina ž borova trska: zapalite -u ako sveće nema

codling¹ [kɔ́dliŋ] samostalnik
zoologija mlada trska

cuelmo moški spol smolnata trska

techumbre de cuelmo slamnata streha

desecado suh ko trska; nagačen

Franzosendorsch, der, Tierkunde francoska trska, toponosa ugotica

klapperdürr sama kost in koža, suh kot trska

Laberdan, der, (-s, -e) nasoljena trska

lûč lúča m, mn. lúčevi, lȗč lȗči ž, mest. u lúči, orod. lûči, mn. lûči, rod. lúčī, daj. lúčima
1. smolenica, smolna trska, smolenjak: luč za potpaljivanje vatre
2. bakla, plamenica: gorjeti, goreti kao luč
3. luč: dvorana zasja od električnih luči
4. bot. črni bor, Pinus nigra

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

resecado izsušen, suh; figurativno suh ko trska

reseco zelo suh; shujšan, suh ko trska

reseco m suhljad, dračje

rinficosecchire v. intr. (pres. rinficosecchisco) toskansko omršaveti, postati suh kot trska

taeda -ae, f (beseda je izpos., nastala iz acc. gr. subst. δᾴς, δᾳδός bakla; v lat. je prišla po etr. posredovanju)

1. bor, boróvec, pesn. tudi smreka, v pl. boróvje, smrečje, smrékovec, smrékovje: Plin., ceu flamma per taedas (sc. furit) H.

2. meton.
a) borovína, smolovína, borov les: completae onerariae naves taedā et pice et stuppa C., taedas et fragmina poni imperat O., ure taedamque herbasque Sabinas O., montes taedā flammante tacti flagrant Plin., sarmenta aut taedae schidiae comburantur Vitr.
b) borova (smrekova) deska (za ladjo ali ladijsko dno): si sit taeda latissima Iuv.
c) borova trska (treska), smolnata trska (treska), bakla, smoleníca, plamenica, starejše zublja: Corn., Lact. idr., taedae astula Plin., pinea O., agitari Furiarum taedis ardentibus Ci., (sc. Ceres) dicitur inflammasse taedas (sc. Aetnae) ignibus Ci., accensis currere taedis Pr.; occ. α) ženitna (svatovska, poročna, ženitovanjska) plamenica (bakla): concutit taedas geminus Cupido Sen. tr., taedas exosa iugales O.; samo taeda: Pr.; od tod meton. ženitovanje, svatba, poroka, zakon: copulari taedis Sen. tr., iungere taedas Stat. skleniti zakon, sacrae conubia fallere taedae Mart. prelomiti zakon, per taedas sororum oravit O., dignari aliquam taedā O., coniugium pactaeque exspectat tempora taedae O., pertaesum thalami taedaque V., foedera taedae Lucan.; tudi ljubica, ljubezen, draga: me non aliae poterunt corrumpere taedae (po novejših izdajah ullae … de te) Pr. β) kot mučilo, ožgana borovina, ki so jo dajali obsojencem okoli telesa: Iuv., robur, pix, lammina, taedae Lucr.
d) košček slanine za obredne namene: quid taeda? quid naeniae? Arn.

trsteníka ž bot. italijanska trska, trst, Arundo

acciuga f

1. zool. sardela (Engraulis encrasicholus)

2.
stare come acciughe in barile gnesti se kot sardine v konzervi

3. pren. pog. suhec, trlica:
magro come un'acciuga suh kot trska

atlantsk|i (-a,-o) atlantisch; Atlantik- (pakt der Atlantikpakt); živalstvo, zoologija Atlantischer (jeseter Atlantischer Stör, losos Atlantischer Lachs, sled Atlantischer Hering, trska Atlantischer Dorsch)