Franja

tonírati -am tonirati, davati, dati čemu osnovni ton

tonsk|i¹ [ó] (-a, -o) Ton- (inženir der Toningenieur, mojster der Tonmeister, studio das Tonstudio, tehnik der Tontechniker, moč die Tonstärke, lestvica die Tonleiter, tehnika die Tontechnik, ročica der Tonarm, slikanje die Tonmalerei)

zabrenka|ti [é] (-m) brenkati in die Saiten greifen; figurativno einen Ton anschlagen
zabrenkati na druge strune einen anderen Ton anschlagen

zvočn|i [ó] (-a, -o) Ton- (frekvenca die Tonfrequenz, glava der Tonkopf, kamera die Tonkamera, ročica der Tonarm, sled die Tonspur), Schall- (pretok [Schallfluß] Schallfluss, signal das Schallsignal, val die Schallwelle, vtis der Schalleindruck, zapis die Schallaufzeichnung, meritev die Schallmessung, hitrost die Schallgeschwindigkeit, odprtina glasba die Schallöffnung, raven der Schallpegel, stena die Schallwand, polje das Schallfeld), Klang- (vtis das Klangbild, barva die Klangfarbe, čistost die Klangreinheit, ploskev die Klangfläche, sredstvo das Klangmittel)
zvočno mit Ton, schall-, klang-
(čist klangrein, izolacijski schalldämmend, izoliran schallgedämpft, neprepusten schalldicht, ojačevalen schallverstärkend)

zvokovn|i [ó] (-a, -o) tehnika Ton-
zvokovni generator der Pegeltongenerator

alikvot|ni [ó/ô] (-na, -no) aliquot
alikvoti ton glasba der Aliquotton, der Oberton

alteríran (-a -o) adj. alterato, modificato, cambiato:
muz. alterirani ton tono alterato

bárven coloré, de couleur

barvni film, diapozitiv film moški spol, diapositive ženski spol en couleurs
barvni lesorez gravure ženski spol sur bois en couleurs
barvna lestvica, skala échelle ženski spol (ali gamme ženski spol) de couleurs
barvno sredstvo colorant moški spol, agent moški spol de coloration, (za tekstil, lase) teinture ženski spol
barvni svinčnik crayon de couleur
barvna televizija télévision ženski spol en couleur(s)
barvni tisk impression ženski spol en couleurs, chromotyp(ograph)ie ženski spol
barvni ton teinte ženski spol, ton moški spol, tonalité ženski spol, coloris moški spol, nuance ženski spol

bela riba stalna zveza
pogosto v kulinariki (vrsta ribe) ▸ fehér húsú hal
Natakar nama je takoj prinesel zvrhan krožnik grške solate in veliko, na žaru pečeno belo ribo. ▸ A pincér azonnal hozott nekünk egy púpozott tál görög salátát és egy nagy, grillezett fehér húsú halat.
V eni sami noči so ujeli kakih 21 ton najkakovostnejših belih rib. ▸ Egyetlen éjszaka alatt mintegy 21 tonna kiváló minőségű fehér húsú halat fogtak ki.

bordun samostalnik
glasba (spremljevalni ton) ▸ bordun [kísérő szólam]

brígati inquiéter, préoccuper, regarder

to te nič ne briga ce n'est pas ton affaire, cela ne te regarde pas

brútto trgovina gross

brútto dohodek gross income
brútto prejemki (dobički) gross receipts (profits)
brútto registrska tona register ton
brútto teža gross weight

c [cé] m c /ci/:
mali c, veliki C c minuscola, C maiuscola
vitamin C, C vitamin vitamina C
muz. ton c do
muz. C-dur Do maggiore
muz. c-mol Do minore
muz. C ključ chiave di do, di Do minore
šah. kmet na c liniji pedone sulla linea, sulla colonna c

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

ces samostalnik
glasba (ton) ▸ cesz

cis samostalnik
glasba (ton) ▸ cisz

d [dé] m inv. d, di:
mali d, veliki D d minuscola, D maiuscola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. vitamin D vitamina D
muz. ton d (tono) re
D-dur re maggiore
d-mol re minore
šah. d-linija linea d

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

des samostalnik
glasba (ton) ▸ desz

dis samostalnik
glasba (ton) ▸ disz