Franja

speech [spi:č] samostalnik
govor, nagovor; govorjenje; kar je rečeno; sposobnost govora, govorniška umetnost; pogovor, konverzacija; jezik, dialekt
glasba zvok, ton (instrumenta)

speech defect govorna hiba (napaka)
speech for the defence (defense) obrambni govor
speech map jezikovni zemljevid
speech from the throne prestolni govor (ki ga čita vladar ob odprtju parlamenta)
after-dinner speech napitnica (zdravica) (pri banketu)
freedom of speech svoboda govora
maiden speech prvi govor (kakega) poslanca v parlamentu
he is slow of speech on počasi govori (se izraža)
to have a speech of s.o. pogovarjati se s kom
to make (to deliver) a speech imeti govor

spīritus -ūs, m (spīrāre)

1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

2. occ.
a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

4. metaf.
a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. — Soobl. spīritum -ī, n: It.

Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.

strain¹ [stréin] samostalnik
pritisk, vlek, poteg, natezanje, napetost, moč; obremenjenost; (pre)napenjanje, prizadevanje, trud, teženje; obremenitev, breme, napor; izpah, izvin
tehnično deformacija, poklina, razpoka, lom; izbruh, ploha (besedi), tirada, ton, stil, način izražanja
(često množina) zvoki, melodije; stih, verz, odstavek; razpoloženje; (redko) višek, stopnja

on the strain v napetosti
under a strain zdelan, živčno uničen, pri kraju z živci
without strain brez truda
the strain of modern life napeto sodobno življenje
a humorous strain šaljiv ton
martial strains bojevite melodije, vojaška muzika
strains of obscenity ploha (izbruh) nespodobnih besed
the strain on the rope napetost, nategnjenost vrvi
the strain of my responsibility breme moje odgovornosti
to the strains of the national anthem ob zvokih narodne himne
to be in a philosophizing strain biti v razpoloženju za filozofiranje
it is a strain pogovorno to človeka zdela
she is a great strain on my resources ona je veliko breme za moje finance
all his senses were on the strain vsi čuti so mu bili skrajno napeti
he has a strain in his leg nogo ima izpahnjeno
she spoke of him in lofty strains govorila je o njem v samih superlativih
to impose a strain on a machine preobremeniti stroj, preveč zahtevati od stroja
he is suffering from strain bolan je od pretiranega dela

suōno m

1. glas, zvok:
suono alto, basso visok, nizek zvok
suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
muro del suono zvočni zid
tecnico del suono film zvočni tehnik

2. glasba zvok (glasbila):
il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel

3. jezik glas

4. smisel, prizvok, ton

5.
al suono di, a suon di ob zvoku:
marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem

suspension [səspénšən] samostalnik
visenje, obešanje; začasna ustavitev, ukinitev, odgoditev; (o službi) razrešitev, odstavitev, suspendiranje; izključitev
kemija suspenzija
glasba ton, ki je zaostal iz prejšnjega akorda; (retorika) napetost, napeto pričakovanje

suspension of arms, of hostilities ustavitev sovražnosti, premirje
suspension bridge viseč most
suspension of payments trgovina (začasna) ustavitev plačil; bankrot
suspension railway žična železnica
suspension scales množina rimska tehtnica
front wheel suspension avtomobilizem vzmeti sprednjih koles
silt is carried by suspension by rivers reke nosijo s seboj mulj

svój mon, ton, son, notre, votre, leur ; (poudarjeno) le mien, le tien, le sien, le nôtre, le vôtre, le leur

svoje dni jadis, autrefois, en son temps, en ce temps-là, familiarno dans le temps
vsakemu svoje à chacun son compte (ali sa part, son dû)
jaz imam svojo aktovko na mizi, kje imaš ti svojo? j'ai ma serviette sur la table, où as-tu la tienne?
biti sam svoj gospod être son propre maître, ne dépendre de personne
s svojo roko podpisati signer de sa propre main
(otroka) vzeti za svojega adopter (un enfant)

tančína nuance ženski spol , ton moški spol , teinte ženski spol

tañido moški spol ton, zvok

tañido de campanas zvonjenje
tañido a muerto mrtvaški zvon, navček

tenore m

1. obnašanje, ravnanje; oblika, vsebina, ton:
tenore di vita način življenja, življenjski standard
ci è stata inviata una lettera del seguente tenore admin. dobili smo pismo naslednje vsebine
a tenore di na podlagi, po:
a tenore di legge po zakonu

2. vsebnost, delež:
liquore a basso tenore alcolico liker z nizko alkoholno stopnjo

3. glasba tenor (glas, pevec):
tenore di grazia, leggero lirični tenor
tenore drammatico, di forza junaški tenor

tinta f

1. barva:
mezza tinta (barvni) polton
la tinta della carnagione (colorito) polt
la tinta del cielo barva neba
in tinta unita enobarven, enobarvno

2. obarvanost; ton:
un racconto dalla tinta malinconica otožno obarvana pripoved
a forti tinte pren. dramatično obarvan
a fosche tinte pren. pesimistično obarvan
calcare le tinte pren. pretiravati pomembnost, resnost (dogodka)

3. pren. pog. politično prepričanje, politična opredeljenost; pog. sorta

tocco² m (pl. -chi)

1. dotik; sled:
gli ultimi tocchi zadnji popravki

2. glasba udarec, udarjanje (na tipke)

3. ekst. način, slog, ton, roka

4. udarec, udarec zvona; ekst. ena (ura popoldne)

5. pog. kap, mrtvoud

tóna ton

metrska tóna (1.000 kg) metric ton
angleška tóna (2240 funtov, 1016kg) long ton
ameriška tóna (2.000 funtov, 907kg) short ton
ladja z 2.000 tónami a 2,000-tonner
registrska tóna (2,83m3), bruto registrska tóna (gross) register ton
tovorna tóna freight (measurement) ton
on ima denarja na tóne (kot smeti) he has tons of money
tehtati celo tóno (biti zelo težak) to weigh a ton

tone¹ [tóun] samostalnik
ton, zvok, glas; višina glasu; barva, niansa glasu; modulacija
jezikoslovje naglas, intonacija
medicina tonus, nonnalna notranja napetost živega mišičnega tkiva ali organov (npr. želodca); razpoloženje, nagnjenje, značaj, karakter; elastičnost; kolorit; niansiranje, šatiranje; phot ton barve razvite fotografije
literature ton, stil

tone syllablc naglašen zlog
in an angry tone z jeznim glasom
in an imploring tone s prosečim glasom
to set the tone of dajati ton za

Tonfall, der, figurativ ton

tōno m

1. fiz. ton

2. glasba ton, zven; tonski način

3. ekst. ton, nota:
i toni alti, bassi visoke, nizke note
dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

4. jezik ton; ekst. način izražanja:
parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

5. (barvni) ton:
toni caldi, freddi topli, hladni toni

6. med. tonus:
essere in tono pren. dobro se počutiti

7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
un abito di tono elegantna obleka
una giacca di tono sportivo športni suknjič
darsi un tono obnašati se gosposko
il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste

tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati

tonus (tonos) -ī, m (gr. τόνος)

1. napetost (vrvi): mollior (ohlapnejša), vehementior (močnejša) Vitr.

2. meton.
a) α) glas, zvok, ton: Plin., M., Macr., Vitr. β) naglas, akcent: Gell., Nigidius ap. Gell.
b) grom, grmenje: Caecina ap. Sen. ph.
c) metaf. ton (v slikarstvu), odtenek = naravna barva vsake podobe, ki jo postavimo med svetlobo in senco, sijaj, lesk: Plin.

touche [tuš] féminin

1. tipka

touche d'un piano, d'une machine à écrire tipka klavirja, pisalnega stroja

2. ribji prijem (ugriz)

pas la moindre touche aujourd'hui, je n'ai rien pris nobena (riba) ni danes prijela, nič nisem ujel
(familier) faire une touche srečati koga, ki se odzove galantni (ljubezenski) ponudbi
avoir la touche, une touche očitno kemu ugajati, figuré osvojiti kcga

3. (= ligne féminin de touche) stranska mejna črta pri rugbyju

le ballon est sorti en touche žoga je šla čez mejno črto
il y a touche žoga je v autu
(familier) rester, être mis sur la touche biti v položaju neaktivnosti

4.

pierre féminin de touche preskusni kamen
ce sera la pierre de touche de son honnêteté to bo preskusni kamen njegove poštenosti

5. (slikarstvo) polaganje barve na platno s čopičem; način slikanja, slog, ton; kontrast kake barve do drugih barv

reconnaître la touche d'un peintre spoznati način slikanja kakega slikarja
(populaire) avoir une drôle de touche smešno se obnašati, biti smešne zunanjosti, biti smešno oblečen

túna -e ž ton

tune¹ [tju:n] samostalnik
napev, melodija, arija; pesem; himna, koral, cerkvena pesem; (redko) ton
figurativno harmonija, skladnost, sklad, soglasnost
figurativno razpoloženje (for za)
fonetika intonacija

in tune uglašeno; pravilno, kot treba; aeronavtika pripravljen za vzlet
in tune with v skladnosti z
not in tune nerazpoložen
out of tune neuglašen; slabe volje
to the tune of po melodiji (od); pogovorno v znesku od
folk tune narodna pesem
to be in tune with harmonirati z
to call the tune dajati ton
to change one's tune, to sing another tune pogovorno, figurativno ubrati drug ton
give us a tune! zapojte nam kaj!
I had to pay to the tune of 20 moral sem plačati kar (nič manj kot) 20 funtov
to play out of tune glasba napačno igrati
to put in tune uglasbiti