Franja

abrollen

1. kotaliti, odkotaliti, odpeljati (intransitiv se)

2. von einer Rolle: odvijati, odviti (intransitiv se)

3. (vor sich gehen) potekati, odvijati se, dogajati se

4. der Zug: odpeljati

5. den Fuß: stopati s celo nogo

beschreiten^* stopati po, stopiti na (stopati po poti, stopiti na pot), ubirati, ubrati (pot)

calcābilis -e (calcāre) kamor se da stopiti, po čemer (komer) se da stopati: Sid.

cheminer [šəmine] verbe intransitif stopati po poti; (počasi) iti, hoditi, korakati; počasi se pomikati naprej; (o poti) iti, peljati, voditi

čépati čêpām, čêpljēm, čêpāj, čéplji, čépajūći, čépljūći
I.
1. teptati: čepljem crnu zemlju
2. stopati komu na nogo, na noge: i onako nas već po nogama čepaju
3. hoditi: peške čepati po ovoj zemlji
II. čepati se hoditi si po nogah: onda se revnosno čepaju nogama

čȅpkoriti -īm po malem kaj teptati, stopati po čem

durchschreiten^*, durchschreiten* stopiti/stopati skozi/po

fulciō -īre, fulsi, fultum (iz *fulc-sī, *fulc-tum; prim. lat. fulcrum)

1. podpreti, opreti, pokonci držati: Pl., Pr., Lucan., Mart., Iuv., Sil., Stat. idr. f. porticum Ci., vitis, nisi fulta est fertur ad terram Ci., Atlas, caelum qui vertice fulcit V. nosi, caput fultum Pallantis V. naslonjena, pravis fultus male talis H. stoječ na … ; z gr. acc.: iuvencus latus molli fultus hyacintho V. z bokom oprt na … = ležeč na …

2. occ.
a) pritrditi, zaščititi, zavarovati: fultos emuniit obice postes V., ianuam serā f. O., parma fulta metallo Stat.
b) utreti, stopati po: pedibus fulcire pruinas Pr.
c) (z jedjo ali pijačo) okrepčati, osvežiti: omnia debet … fulcire cibus Lucr., cibis fulta Col., f. stomachum frequenti cibo Sen. ph., vino venas cadentes Sen. ph., infantem cibis Arn.

3. metaf. podpreti, podkrepiti, vzdržati, ne pustiti propasti ali da kaj propade: amicum Ci., equitem Romanum fulsit re, fide Ci., f. imperium Ci., cum labentem et prope cadentem rem publ. fulcire cuperetis Ci., horum consulum ruinas vestra virtute fulsistis Ci., Thermum litteris f. (namreč v mišljenju) Ci., f. salutem Lucr., totis viribus fulta acies L. na vso vojno moč oprt(a), serie genus f. Pr. rod razmnožiti, f. urbem libidine Iuv., Antiopa, aerumnis cor (gr. acc.) fulta Pers. s srcem, utopljenim v bridkosti, fultus praesidio domestico Iust., fiduciā fultus Amm.

Opomba: Pf. fulcīvī: Prisc. (neizpričano); pt. pf. fulcītus: Cael.

gravir [-vir] verbe intransitif iti navzgor, zlesti na, povzpeti se na, stopati navzgor

incēdere

A) v. intr. (pres. incēdo) ponosno stopati

B) m (portamento) ponosna drža, držanje

očepljávati očèpljāvām, očepljívati očèpljujēm
1. stopati na
2. stopati komu na nogo: pa se hvata do kraljeve kćeri, desnom nogom on nju očepljuje

odjahívati -jàhujēm
1. odhajati na konju
2. stopati s konja

odsjédati òdsjēdām, òdsjedati -ām (ijek.), odsédati òdsēdām, òdsedati -ām (ek.)
1. stopati s, razjahati: odsjedati s konja, od konja
2. nastanjevati se: gdje vi odsjedate kada dolazite u Zagreb

orođávati se oròđāvām se, orođívati se oròđujēm se stopati v sorodstveno razmerje s kom

pedalare v. intr. (pres. pedalo)

1. pritiskati na pedale, vrteti pedale (kolesa); ekst. kolesariti

2. pren. pog. stopati naglo

prae-gredior -gredī -gressus sum (prae in gradior)

1. (hod)iti, stopati spredaj (na čelu), (stop)iti naprej, (hod)iti pred kom, predhoditi (naspr. sequi): Sen. ph., Plin. idr., i primus: praegredi! Nov. fr., praegressos consequi C., agmen praegressum L., praegressi fetiales ubi ad portam venere L., praegrediens Ligus S., sequentes alii, alii praegredientes amici Ci., Classicus et Tutor per speciem explorandi praegressi T., praegressus equo Sil. jezdeč spredaj; z dat.: gregi praegreditur equus (žrebec) Varr.; z acc.: virum Iust., signa, agmen L., aliquem pedibus toto itinere Suet.; pren. prehiteti koga, kaj: nuntios et famam adventus sui L., fama praegressa diem Stat.

2. mimo iti, mimo korakati, mimo marširati: ea (sc. castra) L., eum fines suos praegredientem incursavere Mardi T.

Opomba: Soobl. prae-gradior -gradī: Qui praegradiebantur, equites catafracti, ferrea omni specie S.

razjahívati jàhujēm stopati s konja

retread^* [ri:tréd]

1. prehodni glagol
zopet stopati (hoditi, korakati) po; iti po isti poti

2. samostalnik
ameriško & avstralsko bojevnik v obeh svetovnih vojnah

retrocēdere^*

A) v. intr. (pres. retrocēdo) stopiti, stopati nazaj; umakniti, umikati se

B) v. tr.

1. prestaviti nižje

2. voj. degradirati

rétrograder [-grade] verbe intransitif iti, stopati nazaj, vračati se nazaj, umakniti se; figuré nazadovati; delovati, biti proti napredku; automobilisme zmanjšati hitrost (de troisième en seconde avant de doubler iz tretje v drugo prestavo pred prehitevanjem); verbe transitif degradirati

cet élève rétrograde ta učenec nazaduje
ce sous-officier a été rétrogradé ta podčastnik je bil degradiran