Franja

scāpus -ī, m (gl. pod scamnum) vse, na kar se kaj opira ali s čimer je kaj podprto

1. deblo, steblo: SEN. PH., PLIN. idr., lupini VARR., asphodeli COL.

2.
a) stebrno deblo, stebrni trup, deblo (trup) stebra, steber: VITR.
b) deblo svečnika: PLIN.

3. stopnični steber, steber stopnic: VITR.

4. grédeljnica pri tehtnici: VITR., P. F.

5. ročaj (držalo) tečaja (stožerja) pri vratih: VITR.

6. paličica ali valj, okrog katere (katerega) so ovijali papir za prodajo; tak scapus je imel največ 20 listov: dum stilo nostro papyri inlevi scapos VARR. AP. NON., numquam plures (sc. plagulae) scapo quam vicenae PLIN.

7. pl. scapi palice na tkalskem grebenu: insilia ac fusi, radii scapique sonantes LUCR.

8. moško spolovilo, penis: scapus equi P. VEG., AUG.

shaft¹ [ša:ft] samostalnik
kopjišče, držaj kopja, držaj
poetično puščica, strelica; žarek svetlobe; tul, cevka (peresa); ojnica; drog za zastavo
tehnično valj, gred, os, vreteno; steber, stebrast spomenik, obelisk

shaft horse med ojnicami vprežen konj
shaft of love figurativno Amorjeva puščica
shaft of sunlight žarki sonca
shaft of lightning blisk(avica)

signal-post [sígnəlpoust] samostalnik
signalni steber; steber, ki rabi za signal

stâlp -i n drog, steber

stanchion [stá:nšən]

1. samostalnik
opornik, steber; drog; (železen) drog v oknu; podboj; ročica pri vozu

2. prehodni glagol
podpreti z opornikom, ojačiti; privezati (žival) k drogu itd.

starting-post [stá:tiŋpoust]
steber, točka (znak), od katere se začne (konjska) dirka itd.
figurativno izhodišče

statua -ae, f (statuere)

1. kip, soha, figura, skulptura, statua (večinoma kakega človeka, simulacrum pa je poseb. božanski kip): Petr., Sen. ph., Q., Lact. idr., statua aurata L., statuas et imagines … summi homines reliquerunt Ci., ita censeo: … senatui placere Ser. Sulpicio statuam pedestrem aëneam in rostris … statui Ci., alicui statuam equestrem inauratam statuere Ci., statuam alicui ponere Ci., V., Ph. ali constituere N., statuam facere Pl., Enn. fr., Plin., ingenium, … statuā taciturnius exit H., hospes inauratā pallidior statuā Cat.; s subjektnim gen.: urbium statuae H. od mest postavljeni kipi, statua Arvernorum (za Arvernce) Plin.; z objektnim gen.: statuas deorum ponere Ca. ap. Prisc., Stesichori poetae statua Ci., simulacra deorum, statuae veterum hominum Ci., equestres Marcellorum statuae Ci., Caesaris statuam consecrare O.

2. steber: statuae marmoreae Vop.

stēla -ae, f in stēlē -ēs, f (izpos. στήλη) steber: Char., Macr., Iul. Val. idr., deinde Pan eum deducit in montem, qui vocatur Caeli stela Enn. ap. Lact., insulae sine nominibus multae, celebres vero Isura, Rhinnea et proxima, in qua scriptae sunt stelae lapideae litteris incognitis Plin., insulae ante portum duae Pseudopylae vocantur, interiores totidem Pylae; in altera stelae lapideae litteris ignotis Plin., se autem scribente esse in Tyro Herculis templo stelen amplam e smaragdo Plin., quibusdam eminentibus saxis iussit ascribi atque intra specum per Aegyptiorum adyta collocari, eademque saxa stelas appellans deorum stemmata praecipit continere M.; occ. nagrobni steber, nagrobna plošča, stéla: venimus inter monimenta: homo meus coepit ad stelas facere, sed ego [pergo] cantabundus et stelas numero Petr.

stèle [stɛl] féminin monoliten spomenik, plošča, steber (z napisom)

stèle commémorative, funéraire spominski, nagrobni steber

Stempel, der, (-s, -) štampiljka, žig; pečatnik; Pflanzenkunde pestič; Technik pestič, prebijalnik, prebijalo; Bergbau stojka, steber; figurativ pečat

stilt [stilt]

1. samostalnik
hodulja
(= stilt bird) priba, vivek (ptič)
arhaično kol, steber

on stilts na hoduljah, figurativno pompozen, bombastičen, napihnjen, hvaličav
to walk on stilts hoditi s hoduljami

2. prehodni glagol
postaviti na hodulje
figurativno dvigniti, povišati, poveličati koga
neprehodni glagol
hoditi na hoduljah

stȍbōr m
1. steber
2. ograja iz stebrov
3. s stebri ograjeno dvorišče

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

stûb stúba m, mn. stúbovi
1. steber: dvorana na -ima, most na -ima; kičmeni stub hrbtenica; stub vode, stub dima; živin stub steber živega srebra; sramni stub, privezati, prikovati koga na sramni stub; stajati kao stub; stub društva steber družbe
2. drog: telegrafski stub
3. soha: stub za ogradu
4. opora: on je stub svojoj porodici

stud¹ [stʌd]

1. samostalnik
arhitektura steber
kolektivno deske in grede gradbenega odra; žebelj s široko ploščato glavico (tudi kot okras); gumb ovratnika ali manšete

collar-stud neprišit gumb ovratnika

2. prehodni glagol
podpreti (opremiti) s podporniki; okrasiti (obiti) z žeblji s široko ploščato glavico
figurativno posuti (with z)
biti raztresen po

stûp stúpa m, mn. stúpovi
1. steber: dorski, jonski, korintski stup; stupovi cara Trojana; Đurdevi Stupovi; dvorana na -ima; most na -ima; stup vode, dima
2. steber za privezovanje ladij: sjedi na kamenu -a o koji se privezuju lađe
3. dotjerati koga do -a = otpremiti koga na stup spraviti koga na morišče

stúpac -pca m
1. stebriček: kad je izišao nadvor, vidi na jednom -u gdje vise dva čovjeka obješena
2. stolpec: stupac u novinama; štamparski stupac
3. fiz. steber: živin stupac u termometru

tībī-cen -cinis, m (tībia in canere)

1. piskač, piskalec, flavtist, svirač, godec: L., H., Val. Max., Plin. idr., canere ad tibicinem (ob spremljavi flavtista) de clarorum hominum virtutibus Ci., age, tibicen, refer ad labia tibias Pl., si tibiae inflatae non referant sonum, abiciendas eas sibi tibicen putat Ci., bona consecravit adhibito tibicine Ci., transit idem iurisconsultus, tibicinis Latini modo Ci. (iron.) narekovati tožitelju formulo in obtožencu ugovor.

2. metaf. steber, podpornik, podpora, opornik, opora, nosilec, slòp: Iuv., verrebat stantem tibicine villam O.; o Atlasu (Atlantu) kot nosilcu neba (nebonoscu): Arn.

trumeau [trümo] masculin stena med dvema oknoma ali nad kaminom; (lesena ali steklena, zrcalna) obloga na teh mestih; steber; vrsta govedine

ȕrōvanj -vnja m vkopan opornik, steber