Franja

aevitās -ātis, f st.lat. oblika = aetās (aevum)

1. čas =
a) človeku za življenje odmerjeni del časa: aevitatis extima meta Varr. ap. Non.
b) čas (doba) človeškega življenja, visoka starost, tudi službena leta: Tab. XII ap. Ci. et ap. Gell.

2. večno trajanje, večnost: ad aevitatem temporis Ap.

ancianidad ženski spol visoka starost

anīlitās -ātis, f (anīlis) visoka ženska starost: Cat., Isid.

Anno Domini [ǽnoudɔ́minai]

1. prislov
v letu gospodovem

2. samostalnik
hudomušno pozna starost

Anno Domini is the trouble to so pač starostni znaki

annōsitās -ātis, f (annōsus) visoka starost, dolga vrsta let: Aug., Cod. Th.

anta² m pl. šalj. starost med štiridesetimi in devetdesetimi leti:
entrare negli anta stopati v Abrahamova leta

bȁbovati -ujēm
1. preživljati starost
2. dial. gl. babičiti
3. biti za pestunjo ali dojiljo: babovati djetetu

bīmātus -ūs, m (bīmus) starost dveh let: Varr., Col., Plin., Macr., Vulg.

cariēs, acc. -em, abl. -ē (drugi skloni niso izpričani), f (prim. gr. ἀκήρατος nepoškodovan, κήρ poguba, smrt, κεραίζω rušim, pustošim, plenim, κεραυνός gromska strela) gnilost, gniloba, trhlost, trohnoba, preperelost; o lesu: Varr. ap. Non., Vitr., Col., Plin., Ap., vertitur in teneram cariem... cumba O. strohni na drobno; o kosteh in udih: Luc. ap. Non., Cels.; o presušenih tleh: Col.; o zidovju: Amm.; svojstven okus, ki izpričuje starost vina: Col., Plin., ali sadja: Mart.; met. porogljivo o starih ljudeh: Afr. et Turpilius ap. Non.

centaine [sɑ̃tɛn] féminin stotina, kakih sto; starost sto let

à la centaine, par centaines na stotine, v velikem številu
arriver à la centaine doseči starost sto let

cinquantaine [sɛ̃kɑ̃tɛn] féminin petdesetorica, okrog 50; petdesetletnica; starost 50 let

approcher de la cinquantaine bližati se starosti 50 let

Durchschnittsalter, das, povprečna starost

Eidesmündigkeit, die, Recht za prisego sposobna starost

eld [eld] samostalnik
arhaično visoka starost; stari časi, davna leta

Entwicklungsalter, das, razvojna starost, razvojni stadij; puberteta

grandaevitās -ātis, f (grandaevus) visoka starost, priletnost, matorost: PAC. ET ACC. AP. NON.

Greisenalter, das, visoka starost

Grenzalter, das, Recht mejna starost

Intelligenzalter, das, inteligenčna starost

in-veterō -āre -āvī -ātum (in [praep.], vetus) postarati, čemu starost (trajnost) podeliti: inveteravi peregrinam novitatem Cu., caelestem aquam Col., alium cepamque Plin., carnes Plin.; pass.: ferendum sane fuerit inveterari vina Plin., opinio inveteratur Ci. se postara = se ukorenini, hāc versutiā et his artibus notitiam veri ac singularis dei apud omnes gentes inveteraverunt Lact. so postarali = so odpravili, so poskrbeli, da je izginilo, non tam stabilis opinio permaneret nec cum saeculis aetatibusque hominum inveterari (ukoreniniti se) potuisset Ci., quae (aetas) cum corporis robore ac viribus vigeat, animum esse inveteratum (se je pogum okrepil) diutinā arte atque usu belli L. Večinoma pt. pf. inveterātus 3

1. zastaran: inveteratum malum fit plerumque robustius Ci., inveterata res quam recens debuit esse gravior Ci., conglutinatio inveterata Ci.

2. metaf. ukoreninjen, utrjen: amicitia, invidia, ira, barbaria, odium Ci., gloria N., prudentia L., error Ci., errores Lact., licentia Suet., inveteratum erga matrem obsequium T.; subst. n. pl.: contra inveterata pugnare Sen. ph.