Franja

expeditious [ekspidíšəs] pridevnik (expeditiously prislov)
spreten, uren, hiter

expedito spreten; neoviran, prost

expert² [ékspə:t] pridevnik (expertly prislov) (in, at)
izkušen, vešč, spreten; kvalificiran

faber -bra -brum (indoev. kor. dhabh skladno stikati, lepotiti) spreten, umet(el)en, mojstrski: Prud., ars O., signaculum faberrimum Ap. Adv. fabrē: Pl., Mel., Sil., Ap.; superl. faberrimē: Ap., Amm. Pogosto fabrē faciō ali v sklopu fabrēfaciō -ere -fēcī -factum spretno (umetelno, mojstrsko) izdelati, s pass. fabrēfīō -fierī -factus sum: Lact., Hier., Aug., classem fabrefecit Aur., ex aere multa fabrefacta L. umetnine iz medi, argenti aerisque fabrefacti vis L. mnogo umetnin iz srebra in medi, ad id fabrefactis navigiis L., quidquid fabrefieri potest ex auro, ex argento, ex aere Vulg.; pren.: ut haec (fallacia) est fabre facta ab nobis Pl. premeteno nasnovana. — Večinoma kot subst. faber -brī m

1.
a) rokodelec (zlasti kovač in tesar), delavec, izdelovalec, umetnik, poseb. trde snovi (les, kamen, kovine) obdelujoči: Q., ferrarius PL. kovač, tignarius Ci. tesar, aerarius Plin. medar, kotlar, argentarius Icti. srebrar, compedum Aus. sponar, mancipium pro fabro aut pro tectore emere Ci., ferrum forcipe faber (kovač) lacubus demittit O., faber volans Iuv. (o Dedalu) umetnik; pesn. z gen. snovi: faber aeris H. ali marmoris aut eboris fabri H. umetnik(i), obdelovalci medi, marmorja ali slonove kosti.
b) v pl. rokodelci, poseb. stavbarski: publice coactis fabris Ci., ille cum fabris se domum meam venturum esse dixit Ci., praefectus fabrûm locum tribulibus suis dedit Ci. delovodja, collegium fabrorum Plin. iun., fabri aedium Gell. stavbeniki; pren.: his crescunt patrimonia fabris Iuv.
c) occ. voj. rokodelska četa, okopniki, inženirski oddelek: duae fabrûm centuriae L., ex legionibus fabros deligit C., praefectus fabrûm C., N. idr. = načelnik inženirskega oddelka.

2. pren. riba kovač, sicer Zeus imenovana (Zeus faber, Linn.): O., Plin.

facile [fǽsail] pridevnik
lahek (to do)
površen; priljuden; lahkoveren; popustljiv, uslužen; gladek; mil, pohleven; spreten

facilis -e (facere)

I.

1. izvršljiv, mogoč, lahek, netežaven: quorum alterum est gravius et odiosus, alterum levius et facilius Ci., ea facilia ex difficillimis animi magnitudo fecerat C.; pogosto z dat. personae: res Sopatro facilis videbatur Ci., laborem facilem sibi reddidit Ci.; poseb.: facilis humus Cu., ali facile lutum Tib. ki se lahko obdeluje, facilis cibus H. lahko prebavljiva, facilis victus V. ki se lahko nabavi = facilis cibus Plin. iun. preprost zajtrk, remedia facilia N. lahka, iugum Pr., iactura V., concordia Ci. ki se lahko ohrani, favor L. ki se lahko pridobi, irae Lucan. ki se lahko vname, somnus H., titulus O. lahko dosegljiv; subst. neutr.: e(x) facili O., Val. Max., T. lahko, zlahka, ex faciliore Q., in facili esse L. lahek biti. — Skladi:
a) s sup.: Ap., Lact., res factu facilis Ter., nihil est dictu facilius Ter., facile factu Ci., facile cognitu Ci., Corn., inventu Ci., intellectu N., id dictu quam re … facilius erat L., (Cyclops) nec visu facilis nec … V. ki ga ni lahko niti (po)gledati niti …
b) z in (za) z acc.: altera crepido haud facilior in ascensum L.; z ad: faciles ad receptum angustiae L.
c) z ad z acc. gerundii: illud autem facile ad credendum est Ci., haec ad iudicandum sunt facillima Ci., faciliora ad intellegendum Q.
č) z inf.: Mel., Plin., habitus aspici facilior Sen. ph., corrumpi facilis T. ki se lahko pokvari.

2. occ. lahek, priležen, prikladen, pripraven, sposoben, ugoden, povoljen: facilis ascensus Ci., descensus V., aditum facilem hostibus fuisse Ci., facilius iter C., trames, exitus, cursus V., facilis in gratiam reditus Ci., facilior ad honores via Ci. (prim.: facilis via V. srečna vožnja), si id faxitis Romani, vestrae res meliores facilioresque erunt L., facilis fortuna V. najboljša priložnost; pesn.: gens facilis victu V. udobno živeč, exiguo faciles Sil. z malim zadovoljni; z dat.: Q., terra facilis pecori V., campus operi facilis L. ki se da pripravno obkopati, z okopi utrditi; z ad: facilior ad duplicanda verba Graecus sermo L., materies facilis ad exardescendum, mens ad ea facilis Ci.; redko s finalnim stavkom: Plin. iun., ei facillimum fuit, ut in agrum Rutulorum procederet Ci.

— II.

1. lahek, gibčen, hiter, uren, spreten: Iuv., Sil., Suet., faciles oculi V. živahne, manus O., Pr., Tib., facili corpore onus ferre O., ianua facilīs movebat cardines H., facilis … ad dicendum … P. Iunius Ci., facile ingenium Q., in inventione facilis Q., alias promptus et facilis Suet.

2. occ.
a) s komer je lahko ravnati, ustrežljiv, prizanesljiv, popustljiv, zadovoljen, prijazen, vljuden, dobrotljiv: facilis et liberalis pater Ci., facilem habere aliquem Ci. lahko ravnati s kom, faciles nymphae V., dum faciles animi iuvenum (sunt) V., da modo te (kaži se) facilem O.; z abl.: facilis amicitiā S., facilis sermone T. (lahko) pristopen v razgovoru, facilis iuventā (pri svoji mladosti) T.; z dat.: si mihi di faciles sunt O.; z gen. (pesn.): rex alloquii facilis Val. Fl.; s praep.: faciles ad concedendum (nos habuit) Ci., facilis in rebus cognoscendis, facilis in hominibus audiendis Ci., si faciles habeas in tua vota deos O.; enalaga: facillimi mores Ci., facili saevitiā negare H., facilis amor Pr., natura Suet., faciles aures Q.; pren.: facilis fiscina V., cera O. gnetljiv, ipsa (virgo) facilis te sequetur V. se bo vdala in ti sledila.
b) gibek za kaj, vdajajoč se čemu, pripravljen kaj storiti, sposoben za kaj, voljan česa; objektni pojem v dat.: facilis commercio L., impetrandae veniae L. rad odpuščajoč, faciles occupantibus L., facilis amori Tib. pokoren, morti faciles animi Lucan., facilis bello T., iuvenis facilis inanibus T.; nam. dat. skloni s praep.: Lucan., Q. idr., nimium faciles ad fera bella manus O., homines in bella faciles T., facilis civitas ad accipienda credendaque omnia nova T.; z gen.: Hispania frugum facilis Cl. plodna; z abl. ali sup.: accessu facilis Sen. ph.; z inf.: Sen. tr., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., alternae facilis cedere lympha manu (= manui) Pr., o faciles dare summa deos eademque tueri difficiles Lucan.

— III.

1. adv. acc. sg. neutr. facile
a) lahko, brez težave (truda), zlagoma: Pl., Ter., Varr. idr., haec facile ediscere Ci., quo facilius eorum crimen diluere possitis Ci., id eum facillime perfecturum Ci., id hoc facilius eis persuasit, quod … C., facillime inopiae frumentariae mederi posse C., neque dubitabat facile se consecturum N.
b) z nikalnicami haud, non, nec facile (kot rahlejši izraz zanikanja) ne lahko = težko, s trudom (s težavo), komaj: L., Plin., Q., haud facilis dixerim Ci., non facile ab oppidis vim hostium prohibere C., minus facile libidinubus carebat S., haud facile tolerare Cu., nec tamen facile memoraverim T.
c) pri adj. lahko = gotovo, nedvomno: Pr., Ter., Q., Fl., vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., Cato facile optimus orator Ci., genere … facile primus Ci., facile notus S. dobro znan; pri števnikih: quo in fundo facile hominum mille versabantur Ci.; pri glag. prekašanja: artificio tu facile vicisti Ci., omnes scriptores facile superare Ci., facile omnibus terris antecellit Asia Ci.
č) rad, radovoljno, brez pomisleka: Pl., Ter., Lucr., Suet., facile laborare Ci., facilius de pace deliberabitis Ci., facile dolorem corporis ille patiebatur Ci., paupertatem … facile perpessus est N., facile his (muneribus) carere N., facile iusteque agebat T.; z ACI: eum violari facile patiuntur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci.
d) lahko = dobro, ugodno, udobno, srečno: propter eas vivo facilius Pl., facillime agere Ter. ali agitare Suet., ubi … animadvertit suas copias … non facile diduci C.

2. faciliter lahko: Vitr., Q., Aug., Char., M.

feat² [fi:t] arhaično pridevnik (featly prislov)
spreten, uren, oprezen

findig prebrisan; (geschickt) spreten; (erfinderisch) iznajdljiv

fine-fingered [fáinfíŋgəd] pridevnik
spreten, vešč

fingered [fiŋgəd] pridevnik
prstast
figurativno spreten, dolgih prstov, tatinski

fingerfertig spreten

fino nežen, tenek, fin, vitek, eleganten, izvrsten; zvest, stanoviten; vljuden; spreten; zvit, prebrisan

finos redondos cenena vrsta španskih cigaret

flȅtan -tna -o (srvn. vlat) priden, uren, ročen, spreten, izveden

fluent¹ [flú:ənt] pridevnik (fluently prislov)
gladek, tekoč; spreten; spremenljiv; zgovoren

formgewandt (oblikovno) spreten; spretnega obnašanja

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

gekonnt ➞ können; Adjektiv mojstrski, pravilen, spreten; Adverb mojstrsko, spretno

geschickt spreten; Termin: primeren

geschmeidig prožen, gibčen, gibek, Stoff: voljan; (geschickt) spreten

gewandt ➞ wenden; Adjektiv spreten, okreten