Franja

universal [ju:nivə́:səl]

1. pridevnik
splošen, občen, splošno razširjen (veljaven); univerzalen; svetoven
zastarelo ves, cel, totalen

universal opinion splošno mnenje
universal genius univerzalen genij
universal language svetovni, univerzalni jezik
universal legatee glavni, univerzalni dedič
universal suffrage splošna volilna pravica
to meet with universal applause naleteti na splošno odobravanje

2. samostalnik
splošnost
filozofija splošen pojem; splošno načelo
množina splošni pojmi, univerzalije

universál -ă (-i, -e) adj.

1. splošen; vsestrenski

2. vesoljen, univerzalen

uníversal splošen, svetoven, vesoljen; vsestranski, vseobsežen

exposición (historia, lengua) uníversal svetovna razstava (zgodovina, jezik)
de fama uníversal svetovnega slovesa
hacerse uníversal posplošiti se

universale

A) agg.

1. vesoljen, univerzalen:
gravitazione universale vesoljna težnost

2. vsesplošen

3. filoz. univerzalen, splošen

4. vesoljen (ki se nanaša na vse človeštvo); ekst. svetoven:
diluvio universale biblijsko vesoljni potop
giudizio universale relig. poslednja sodba
questioni universali svetovni problemi

5. splošen:
suffragio universale splošna volilna pravica
godere di una stima universale uživati splošno spoštovanje

6. pravo univerzalen, edini:
erede universale edini dedič

7. tehn. univerzalen, vsestranski, splošno uporaben

8. med.
donatore universale univerzalni krvodajalec
gruppo sanguigno universale univerzalna krvna skupina

B) m

1. filoz. univerzalno

2. vsesplošno

3. knjižno celovitost, celota; ekst. človeštvo:
universali linguistici jezikovne univerzalije

4. geodez. univerzalni teodolit

ūniversālis -e (ūniversus) obči, občen, splošen, univerzálen: Q., Plin. iun. — Adv. ūniversāliter v vsem, (na)sploh, vobče, (na)splošno: G. (Dig.), Aug.

universel, le [-sɛl] adjectif (vse)splošen, občen, svetoven, univerzalen, vesoljen, vsestranski

légataire masculin universel univerzalen dedič
exposition féminin universelle svetovna razstava
remède masculin universel zdravilo za vse bolezni
suffrage masculin universel splošna volilna pravica
la science est universelle znanost je univerzalna

universo vesoljen, splošen

universo m vesoljstvo, vesoljni svet

ūni-versus (stlat. ūni-vorsus) 3 (ūnus in vertere)

1. v sg. (pri kolekt.) ves, cel, celoten, vesoljen, združen, zedinjen: Ter., Hirt. idr., populus, ordo, senatus, res publica, familia, provincia, multitudo, mundus Ci., Europa N.; okrepljeno: gregem totum univorsum voluit avortere Pl. prav vso; v pl. vsi skupaj, vsi hkrati (naspr. singuli, dispersi): T., Suet., Vell. idr., universos esse pares, dispersos perituros N., universi concurrunt ad regiam Cu., universi populi L., non unus aut alter miles, sed universi milites L., adsunt, queruntur Siculi universi Ci., maria omnia cum universa (v celoti), tum in singulis oris portus Ci.; okrepljeno: omnes universi Pl., Fr., Gell. ali universi omnes Ap. prav vsi skupaj.

2. pri drugih subst. vsega (vseh) se tičoč, občen, obči, splošen (naspr. proprius): Plin., Traianus ap. Plin. iun., T. idr., bellum L., pugna L. ki se je vse udeležuje, universae rei dimicatio L. odločilna bitka, victoria L., incendium urbis Ci., odium, natura Ci.; od tod adv. in universum vobče, (na)sploh, (na)splošno: non nominatim, sed in universum L., terra in universum horrida T., in universum aestimare T.

3. subst. ūniversum -ī, n vesoljnost, vesoljni svet, vesolje, vesoljni prostor, vsemirje, univêrzum: Col., pars universi Ci., principia mentis, quae sunt in adverso, deus esse dicit Ci.; v istem pomenu tudi pl.: universis praeesse Sen. ph. Adv. ūniversē (na)sploh, (v)obče, (na)splošno (na splošno): cetera universe mandavi, illud proprie Ci. ep., quia singillatim potius quam … universe loquar? Ci.

Opomba: Skrč. obl. ūnorsum Lucr.

ȕniverzālan -lna -o (lat. universalis) univerzalen, splošen, vesoljen

usuale agg. običajen, navaden; splošen

uzuál -ă (-i, -e) adj. običajen; splošen

vagus 3 (indoev. kor. *u̯ag- upogniti, upogibati, (z)lomiti, soobl. h kor. *u̯aq- [gl. vacillō]; prim. gr. ἄγνῡμι, ἀγή lom, stvnem. wankon, wanchōn = nem. wanken, nem. wackeln, stvnem. winkan bočno se premikati, omahovati, kolebati, opotekati se)

1. sem in tja pohajajoč, potikajoč se (po svetu), klateč se, vandrajoč, križemkražem (po svetu) hodeč, begajoč, bloden, blodeč, nestalen, nestanoviten: Acc. ap. Non., O., Q., Sen. ph. idr., multitudo dispersa atque vaga Ci., cum vagus et exsul erraret Ci., Gaetuli vagi, palantes S. potikajoči se nestalneži, mercator H., navita Tib., vagi per vias T., matronae vagae per vias L., aves H. sem in tja letajoče (poletavajoče), pisces H. švigajoče; subst.: vagi quidam L. klateži, brezdomneži, brezdomci, brezdomski ljudje; enalaga: vaga vita Ci. hladno, gressus Mart., gradus, pedes O.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr.)
a) premikajoč se, premičen, nestalen: Sen. ph. idr., sidera Ci. ali stellae Ci., Ap. premičnice, planeti, flumina H. blodno tekoče, Tiberis H. raztekajoča se, venti H. ali aura O. nestalno vejoči (vejoča), nestalno pihajoči (pihajoča), fulmina O. sem in tja švigajoči, harena H. bežen, lahek, crines O. frleči, vihravi, plapolavi, vagus in laxā pelle pes natat O. opleta (omahuje) sem in tja; subst.: vagae (sc. stellae) Ap. premičnice, planeti.
b) nestanoviten, spremenljiv, nestalen: turba, imago O., puella O. nestanoviten v ljubezni, vilicus Col. ali concubitus H. razuzdan, prešuštniški, vagus adhuc Domitius Vell. omahujoč med strankami, quam sit vaga volubilisque fortuna Ci., non vaga, sed stabilis sententia Ci., vagus animis Cat. blodeč v duhu, blodečega duha.
c) nenatančen, nedoločen, (pre)splošen: illam partem quaestionum adiungere oratori vagam et liberam Ci., nomen Plin., vagae admodum causae T.; occ. (o govoru) α) brez smotra in načrta bivajoč, nenačrtovan: solutum quiddam sit (sc. in oratione), nec tamen vagum Ci. β) na vse strani se raztezajoč: vagum illud orationis genus Ci.
d) površen, lahkomiseln: iuventa Mart. — Adv. vagē

1. na daleč okrog, širom(a), (na) široko (po): vage effusi per agros L.

2. metaf. raztreseno, razpršeno: Corn., Lucr., aliquid passim et vagē dicere Sen. ph.

vulgaire¹ [vülgɛr] adjectif navaden, vsakdanji, splošen, ljudski; prostaški, nizkoten

langue féminin vulgaire ljudski jezik
mot masculin vulgaire prostaška beseda
opinion féminin vulgaire splošno mnenje
plaisanterie féminin vulgaire robata šala

vulgar [vʌ́lgə]

1. samostalnik

the vulgar (preprosto) ljudstvo

2. pridevnik (vulgarly prislov)
ljudski; splošen, običajen, preprost; nedostojen, nespodoben, prostaški, vulgaren, trivialen, nevzgojen, neizobražen

Vulgar Era krščanska era
the vulgar tongue domači, ljudski jezik; šaljivo surove, grde besede
a vulgar fellow neotesanec, surovina
vulgar fraction matematika navaden (pravi) ulomek
the vulgar herd (preprosto) ljudstvo
a vulgar joke nespodobna šala
vulgar superstitions splošno praznoverje

vulgar ljudski; vulgaren, prostaški; navaden, vsakdanji, trivialen; splošen, splošno znan

expresión vulgar prostaški (suruv) izraz
hombre vulgar poprečen človek, poprečnež
latín vulgar vulgarna latinščina
lengua vulgar ljudski jezik

vulgāris (volgāris) -e, adv. vulgāriter (vulgus, volgus) pravzaprav prostaški, drhalski, od tod

1. navaden, običajen, vsakdanji, splošen, občen, splošno (obče) znan, preprost, vulgáren: hominum consuetudo, opinio Ci., liberalitas Ci. do vseh, commendatio Ci. ep., artes (opravila) Ci., nihil tam vile neque tam vulgare est Ci., exordium Corn., coetusque vulgaris … spernit H., verba, vocabula Q., cotidianus et vulgaris exitus Sen. ph., forma Plin., illa vulgaria: „quid agis?“ Plin. iun. tisti vsakdanji pokloni, vulgaria patrum consulta T.; vulgare est z inf. navadno (običajno) je, nekaj navadnega (običajnega) je: Plin.; kot adv.: Eccl., Aur. idr., vulgariter scribere Ci. ep., vulgariter eligere, dare Plin.; kot subst.
a) vulgārēs -ium, m navadni ljudje, navadno ljudstvo, prostaki: sicut vulgares dicunt Aug.
b) vulgāria -ium, n navadne stvari (reči), navadno: anteponantur … rara vulgaribus Ci., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H.

2. occ. (o vlačugah) javna, podla, malopridna: scortum Ci., puellae O. vlačuge, mulier Suet.

vulgō¹ (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod

1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.

3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.

4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3

1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.

2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.

3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm.

wholesale [hóulseil]

1. samostalnik
ekonomija prodaja na debelo, na veliko; splošna razprodaja

by wholesale ekonomija na debelo, na veliko, en gros; figurativno masovno, pavšalno, splošno, brez razlike

2. pridevnik
veletrgovinski; pavšalen; masoven, splošen, obči, brez razlike; obilen, čezmeren

wholesale dealer, wholesale merchant trgovec na debelo, grosist
wholesale slaughter masoven pokol
wholesale trade trgovina en gros, na debelo

3. prislov
ekonomija na debelo, na veliko, en gros
figurativno v velikem obsegu, masovno, pavšalno, splošno, brez razlike
pogovorno serijsko

4. prehodni glagol
prodajati na debelo (na veliko, en gros)

wide¹ [wáid] pridevnik (widely prislov)
širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen
britanska angleščina, sleng bister, prebrisan

three feet wide tri čevlje širok
a wide domain obsežno, obširno področje
a wide margin širok rob
wide plain prostrana ravnina
wide prices različne cene (ponudbe in povpraševanja)
wide reading velika načitanost
wide roads široke ceste
the wide world širni svet
to give a wide margin dati široko polje, dati prost prostor
to stare with wide eyes strmeti s široko odprtimi
to take wide views biti velikodušen, velikopotezen
his answer was quite wide of the mark njegov odgovor ni prav nič spadal k stvari
by the widest computation kar najbolj široko računano

widespread [wáidspred] pridevnik
široko razširjen (idea ideja)
splošen; razprostrt (wings krila, peruti)

a widespread phenomenon zelo razširjen, splošen pojav