Franja

Zadetki iskanja

  • polzavésten (-tna -o) adj.

    1. subcosciente

    2. subconscio, subcosciente; semiconscio; semicosciente:
    v nekakšnem polsnu in una sorta di dormiveglia semicosciente
  • postŕvka (-e) f agr.
    zimska postrvka (sorta di) pera
  • poučeváti (-újem) | poučíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. insegnare; dare lezioni:
    poučevati matematiko insegnare la matematica

    2. informare, mettere al corrente, consigliare, indirizzare; suggerire:
    poučiti koga o čem informare, mettere al corrente qcn. di qcs.

    B) poučíti se (-ím se) perf. refl. informarsi, documentarsi, aggiornarsi:
    preden kupimo seme, se moramo poučiti o vzgoji posamezne vrste prima di comprare un seme, bisogna informarsi su come allevare la singola sorta
  • pšenica samostalnik
    1. Triticum (žito) ▸ búza
    žetev pšenice ▸ búzaaratás
    pridelava pšenice ▸ búzatermesztés
    sorta pšenice ▸ búzafajta
    setev pšenice ▸ búzavetés
    zrna pšenice ▸ búzaszemek
    snop pšenice ▸ búzakéve
    ozimna pšenica ▸ téli búza
    krušna pšenica ▸ kenyérbúza
    krmna pšenica ▸ takarmánybúza
    semenska pšenica ▸ búza vetőmag
    Povezane iztočnice: navadna pšenica

    2. (zrnje) ▸ búza
    vreča pšenice ▸ egy zsák búza
    kuhana pšenica ▸ főtt búza
  • ribez samostalnik
    1. Ribes (grm) ▸ ribiszke, ribizli
    grm ribeza ▸ ribiszkebokor
    jagode ribeza ▸ ribiszkebogyó
    grmički ribeza ▸ ribiszkebokrok
    nasad ribeza ▸ ribiszkeültetvény
    listi ribeza ▸ ribizlilevél
    sorta ribeza ▸ ribiszkefajta
    obrezati ribez ▸ ribizlit megmetsz
    Povezane iztočnice: beli ribez, okrasni ribez, rdeči ribez, črni ribez

    2. (plod) ▸ ribiszke, ribizli
    sok ribeza ▸ ribiszkelé
    sok iz ribeza ▸ ribiszkelé
    okus ribeza ▸ ribiszkeíz
    obiranje ribeza ▸ ribiszkeszüret
    svež ribez ▸ friss ribizli
    marmelada iz ribeza ▸ ribizlilekvár
    Povezane iztočnice: beli ribez, rdeči ribez, črni ribez
  • ringlo samostalnik
    1. (plod) ▸ ringló
    zreli ringloji ▸ érett ringló
    rumeni ringloji ▸ sárga ringlók
    posušeni ringloji ▸ szárított ringló
    sladki ringloji ▸ édes ringló
    marmelada iz ringloja ▸ ringlólekvár

    2. Prunus domestica subsp. italica (drevo) ▸ ringló
    ringlo zacveti ▸ ringló kivirágzik
    sorta ringloja ▸ ringlófajta
  • robida samostalnik
    1. Rubus (grm) ▸ szeder
    hibridna robida ▸ hibrid szeder
    poganjki robid ▸ szederhajtás
    sorta robide ▸ szederfajta
    listi robide ▸ szederlevelek
    divja robida ▸ vadszeder
    Povezane iztočnice: navadna robida, japonska robida, prava robida, rdečeščetinava robida

    2. (plod) ▸ szeder
    nezrele robide ▸ éretlen szeder
    zrele robide ▸ érett szeder
  • samostalnik
    1. Secale cereale (žito) ▸ rozs
    žetev rži ▸ rozsaratás
    sorta rži ▸ rozsfajta
    posejati rž ▸ rozst vet

    2. (zrnje) ▸ rozs
    kilogram rži ▸ egy kilogramm rozs
    uživanje rži ▸ rozsfogyasztás
    kruh iz rži ▸ rozskenyér
  • sadn|i (-a, -o) Obst-, Frucht- (gosti sok der Obstdicksaft, bonbon das/der Fruchtbonbon, čaj der Früchtetee, dan der Obsttag, ekstrakt der Fruchtextrakt, vrt der Obstgarten, jogurt das/der Fruchtjoghurt, kis der Obstessig, kolač Fruchtkuchen, Obstkuchen, liker Fruchtlikör, mošt der Obstmost, okus der Fruchtgeschmack, sladkor der Fruchtzucker, sok der Fruchtsaft, Obstsaft, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Obstschädling, drevesnica die Obstbaumschule, gniloba agronomija in vrtnarstvo die Fruchtfäule, kaša das Fruchtmus, Obstmus, kislina Fruchtsäure, konzerva Obstkonserve, letina die Obsternte, mezga/pulpa das Fruchtmark, Obstmark, solata der Obstsalat, sorta die Obstsorte, stiskalnica die Fruchtpresse, torta die Obsttorte, vino der Obstwein)
  • sliva samostalnik
    1. (plod) ▸ szilva
    izkoščičene slive ▸ kimagozott szilvák
    posušene slive ▸ aszaltszilva
    sveže slive ▸ friss szilvák
    kuhane slive ▸ főtt szilva
    zrele slive ▸ érett szilvák
    sladke slive ▸ édes szilva
    kompot iz sliv ▸ szilvakompót
    kilogram sliv ▸ egy kilogramm szilva
    barva slive ▸ szilvaszín
    obirati slive ▸ szilvaszüret
    jesti slive ▸ szilvát eszik
    vložene slive ▸ szilvabefőtt
    Sopomenke: cibora
    Povezane iztočnice: suhe slive

    2. Prunus domestica (drevo) ▸ szilva, szilvafa
    cvetoča sliva ▸ virágzó szilvafa
    posekati slivo ▸ szilvafát kivág
    sorta sliv ▸ szilvafajta
    nasad sliv ▸ szilvaültetvény
    plodovi slive ▸ szilva gyümölcse
    Sopomenke: cibora

    3. (o barvi) ▸ szilva
    odtenek slive ▸ szilvaárnyalat
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • vinogradniška breskev stalna zveza
    sadjarstvo (sorta breskve) ▸ szőlőskerti barack
  • višnja samostalnik
    1. Prunus cerasus (drevo) ▸ meggyfa
    sorta višnje ▸ meggyfafajta
    cvetenje višenj ▸ meggyfavirágzás

    2. (plod) ▸ meggy
    okrasiti z višnjami ▸ meggyel díszít
    izkoščičene višnje ▸ magozott meggy
    kandirane višnje ▸ kandírozott meggy
    vložene višnje ▸ meggybefőtt
    zrele višnje ▸ érett meggy
    okus višnje ▸ meggyíz
    torta z višnjami ▸ meggyes torta