Franja

consēnso m privolitev, pristanek, pristajanje, soglasje, konsenz:
consenso generale, comune obče soglasje, splošni konsenz
dare il proprio consenso privoliti
per tacito consenso po tihi privolitvi
di consenso soglasno
il romanzo ha ottenuto un largo consenso di pubblico e di critica roman je naletel na velik uspeh pri bralcih in kritikih

consensus [kɔ̃sɛ̃süs] masculin soglasje, soglasnost, privolitev

cōnsēnsus -ūs, m (cōnsentīre)

1. soglasnost, soglasje, enoglasnost, enoglasje, složnost, edinost: Suet., ex communi consensu C. na splošno zahtevo; s subjektnim gen.: Vell., Plin., c. ille theatri Ci. tisti enoglasni klic, populi Ci., populi Romani L., bonorum omnium, omnium ordinum, c. tantus senatūs Ci., senatorum L., consensu civitatis L. po splošni želji državljanov, c. consilii totius Galliae C. soglasni sklep, konsenz, eruditorum, grammaticorum Q., deorum hominumque Val. Max., T.; z objektnim gen.: c. (namreč z ljudstvom) temptatae defectionis L. (dobi se tudi conscientia); s praep.: numquam maior consensus vester in ulla causa fuit Ci., c. gentium in observatione horarum Plin.; optimus in rem publicam (za državo) c. Ci., promptus in rem subitam c. T., legionis Martiae quartaeque mirabilis c. ad rem publicam reciperandam Ci. soglasni sklep, faciliore inter malos consensu ad bellum quam in pace ad concordiam T., c. filiorum adversus patres Sen. rh.; (poklas.) met. abs.: id apud Chattos in consensum vertit T. je postalo splošen običaj. Pogosto adv. abl. omnium consensu C., L. ali samo consensu = soglasno, enoglasno: consensu resistere, consensu munus iniungere L., c. avaritiam … obiectare T.

2. occ. (v slabem pomenu) dogovor, tajni sporazum, skrivni „klub“, zarotitev, zarota (poseb. zoper državo): si res publica vi consensuque audaciam armis oppressa teneretur Ci.

3. pren. (o abstr.) ujemanje, skladnost, složnost: Q., neque est ullum amicitiae certius vinculum quam consensus consiliorum et voluntatum Ci., (naturae) iste quasi … consensus, quam συμπάϑειαν Graeci vocant Ci., c. virtutum Ci., neque consensus contagia fient Lucr.

consentaneity [kɔnsentəní:iti] samostalnik
soglasje; odobritev

consimţământ -ínte n privolitev, soglasje

consonancia ženski spol soglasje, sozvočje, ubranost, akord; rima (začetnih soglasnikov)

en consonancia con v soglasju z

consonánţă -e f

1. sozvočje, soglasje, konsonanca

2. lit. aliteracija

cōnsonantia -ae, f (cōnsonāre)

1. soglasje, sozvočje; abs.: Vitr., Boet.; z gen.: c. vocis Vitr.

2. pren. soglasje = skladnost, ujemanje: vocum proximarum, litterarum Gell., scripturarum Tert., elementorum Prisc.

consonanza f

1. blagoglasje; sozvočje, ubranost; konsonanca

2. soglasje, skladnost

3. pesn. aliteracija

cōnspīrātiō -ōnis, f (cōnspīrāre) pravzaprav „soglasje piščali“, od tod pren.

1. soglasje, soglasnost, sloga, enotnost, enodušnost: tanta c. bonorum omnium Ci., c. hominum atque consensus Ci., hanc conspirationem in re publica gerenda diremerunt Ci.; o abstr.: c. consensusque virtutum Ci., magnā amoris conspiratione consentientes amicorum greges Ci.

2. occ. (v slabem pomenu) skrivna zveza, zarota, kovarstvo: Sardorum c. Ci., conspirationem detegere, principes conspirationis Suet., c. militaris T., c. certorum hominum contra dignitatem tuam Ci., adversus rem publicam Lacedaemoniorum c. orta Val. Max.; met. zarota = zarotniki, pristaši, stranka: cum tota eius c. late quaereretur Val. Max.

cōnstantia -ae, f (cōnstāns) „trdno stanje“, le pren.

1. stalnost, trajnost, enakomernost, nespremenljivost, nespremenljivo stanje, rednost, redovit tek, redno menjavanje, pravilnost: tantā constantiā vocis atque vultus, ut … N. s tako trdnim glasom in odločnim pogledom, in caelo … omnis ordo, veritas, constantia Ci., nihil est tam contrarium rationi et constantiae quam fortuna Ci.; fil. (pri stoikih) = εὐπάϑεια: quattuor perturbationes sunt, tres constantiae Ci. tri vrste mirnega dušnega stanja; pren.: dictorum conventorumque c. Ci. nespremenljivost, c. promissi Ci. ep. zanesljivost, oppugnandi Auct. b. Alx. vztrajanje pri obleganju.

2. soglasje, soglasnost, ujemanje, doslednost: testimoniorum Corn., quae est inter augures … constantia? Ci., non ex singulis vocibus philosophi spectandi sunt, sed ex perpetuitate atque constantia Ci., in quibus (orationibus) forsitan magis requiratur constantia Ci., constantiae causā defendere aliquid Ci. zaradi doslednosti.

3. stanovitnost, vztrajnost, trdna načela, značajnost, odločnost, srčnost, neustrašnost: H., O., Sen. ph. idr., mea c. Ci., T., nulla c. in Graecis hominibus est Ci., semper illius gravitatem et constantiam fama celebravit Ci., constantiā militum est depulsus Antonius Ci. po odločnosti, po trdni volji, certat testium c. cum patronorum minis Ci., hinc constantia, illinc furor Ci., neminem huic praefero fide, constantiā, magnitudine animi N., ex quo iudicari posse, quantum haberet in se boni constantia C., Romana constantia vicit in consilio L., c. morum T., c. exitūs ali mortis (v smrti) T., summendae mortis (smrt si zadati) T.

convenientia -ae, f (convenīre) ujemanje, skladnost, složnost, soglasje: Sen. ph., quod ὁμολογίαν Stoici, nos appellemus convenientiam, si placet Ci. (beseda je potemtakem Ciceronova), quaedam convenientia et coniunctio naturae, quam vocant συμπάϑειαν Ci., c. partium Ci. popolna somernost, c. naturae cum extis Ci. stik, zveza.

convergencia ženski spol (medsebojno) zbliževanje, stikanje v eni točki; soglasje, skladnost

correspondance [-rɛspɔ̃dɑ̃s] féminin dopisovanje, korespondenca, dopis, dopisništvo; prometna zveza (pri vlakih ipd.); prevozno sredstvo, ki skrbi za zvezo; prestopna vozovnica; soglasje, harmonija

correspondance commerciale trgovska korespondenca
correspondances étrangère s tuja dopisništva
correspondance ferroviaire železniška zveza
cours masculin par correspondance dopisni tečaj
manuel masculin de correspondance pismovnik
attendre la correspondance čakati na zvezo
faire correspondance avec imeti zvezo z
faire la correspondance opravljati korespondenco
cahier, carnet masculin de correspondance dijaška knjižica (z ocenami, učiteljevimi opazkami, ki jih morajo podpisati starši)

correspondencia ženski spol soglasje, skladnost; zveza, prometne zveze; dopisovanje, dopis

correspondencia comercial, correspondencia mercantil trgovsko dopisovanje
despachar la correspondencia opraviti korespondenco
estar en correspondencia dopisovati si
no hay correspondencia ni (železniške) zveze
ponerse en correspondencia začeti dopisovanje
en correspondencia ustrezno, v razmerju
en correspondencia de v zahvalo za
por correspondencia s pismom, pismeno

Einklang, der, soglasje; Musik prima; in Einklang bringen uskladiti; in Einklang stehen biti v skladu z, harmonirati z; in Einklang mit v skladu z

Einvernehmen, das, sloga, razumevanje, soglasje, dogovor; in gutem Einvernehmen mit jemandem stehen dobro se razumeti z; im Einvernehmen mit sporazumno z; im gegenseitigen Einvernehmen po dogovoru z; sich ins Einvernehmen setzen navezati stike

harmogē -ēs, f (gr. ἁρμογή)

1. pravo (spretno) mešanje barv: Plin.

2. skladnost, soglasje: Varr.

harmonia -ae, f (gr. ἁρμονία)

1.
a) soglasje, blagoglasje v glasbi: Ci., Vitr., Ap., Lact.
b) sklad, skladnost, složnost, npr. med dušo in telesom: Lucr., Macr., ali čutnih nagonov: harmoniae Veneris Lucr.; tudi h. caeli (nadzemeljskih svetov): Plin., M., Macr.

2. meton. napev, petje: Prud. — Kot nom. propr. Harmonia -ae, f (gr. Ἁρμονία) Harmoníja, hči Marsa in Venere, Kadmova soproga, mati Semele in Ino: O., Hyg.

harmonie [armɔni] féminin harmonija, skladnost, ubranost, soglasje, sozvok; orkester na pihala; figuré izenačenost, enakomernost

en (bonne) harmonie složno, v slogi, v dobrem razumevanju
être en harmonie avec harmonirati z
manquer d'harmonie ne harmonirati, ne spadati skupaj
mauvaise harmonie nesoglasje, disharmonija
mettre en harmonie spraviti v soglasje