Franja

versalzen presoliti, preveč soliti; intransitiv postajati slan; jemandem die Suppe versalzen pokvariti igro (komu)

vīrus -ī, n (prim. skr. viṣám tekočina, strup, viṣáḥ strupen, gr. ἰός [iz Ƒισός] strup, lit. vaist(r)as zdravilo; prim. tudi skr. vēṣati razliti (razlivati) se, stvnem. wisa = nem. Wiese, lat. viscum)

1. vlečna, židka sluz, glen, sluzasta (sluzava) moča, sluzasta (sluzava) tekočina, sluzast (sluzav) sok; rastlin: ciceris et lini Cal., pastinacae Plin., virus, odoriferis quod Arabum in campis carpsi Stat.; živali: cochlearum Plin.; o živalskem semenu: Plin., lentum destillat ab inguine virus V.; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost).

2. strupena sluz, tekočina, strupeni sok, strup, starejše otròv (kač, rastlin in drugih stvari): Lucr., Plin., Mart. idr., mortiferum Ci. (Arat.), ille malum virus serpentibus addidit atris V., virus echidnae, virus nocens O., volucri ferro tinctile virus inest O., virus (strupena pijača) cognitis ante venenis (strupene primesi) rapidum T.

3. metaf. glen, strup: apud quem evomat virus acerbitatis suae Ci., illud malum virus Sen. ph., virus mentis, linguae Sil., in illas virus habe Mart.

4. zoprn (hud) duh ali vonj, smrad: paludis Col., odoris, animae leonis Plin., odores … suo contractans perdere viro Lucr.

5. oster, slan okus: taetri primordia viri (jezernice), vini Plin.

Opomba: Heterocl. gen. sg. vīrūs: Amm.

солоноватый precej slan

allēc (hallēc) -ēcis, n (iz gr. ἁλικόν ali bolje ἁλυκός slan) ribja omaka (iz ostrig, školjk ali mren): Pl. ap. Non., H. — Soobl. allēx (hallēx) -ēcis, m f: Ca., Plin., Mart.

Opomba: Pisava najboljših rokopisov je allec ali hallec, allex ali hallex; inačice alec, halec, alex, halex.

halmyridion -iī, n (gr. ἁλμυρίδιον nekoliko slan) morsko zelje (s slanim okusom), neka vrsta kapusa: Plin.

krompir¹ moški spol (-ja …) rastlinstvo, botanika die Kartoffel, južnonemško: der Erdapfel
sladki krompir die Süßkartoffel
jedilni krompir die Speisekartoffel
-kartoffeln (s peteršiljem Petersilienkartoffeln, v oblicah Pellkartoffeln, pražen Bratkartoffeln, Röstkartoffeln, slan Salzkartoffeln, zgodnji Frühkartoffeln)
semenski krompir Saatkartoffeln množina, das Kartoffelpflanzgut, die Pflanzkartoffel
…krompirja/za krompir Kartoffel-
(pridelek die Kartoffelernte, pridelovanje der Kartoffelanbau, sadilnik die Kartoffelpflanzmaschine, spravilo die Kartoffelernte, spravljalnik die Kartoffelerntemaschine, vreča der Kartoffelsack, proizvod iz krompirja das Kartoffelerzeugnis, odtiskovanje s krompirjem der Kartoffeldruck, lupilnik za krompir der Kartoffelschäler)
neumen kmet ima debel krompir dumm hat's meiste Glück

močno [ó] sehr, stark; hochgradig; stark- (poraščen starkbehaart, prometen starkbefahren), -intensiv (dišeč geruchsintensiv, obarvan farbintensiv); (globoko) tief- (prizadet tiefbetroffen, ganjen [tiefbewegt] tief bewegt; barve - rdeč tiefrot, moder tiefblau); (visoko) hoch- (eksploziven hochexplosiv, hvaljen hochgelobt, obremenjen hochbeansprucht); -reich (slan salzreich, kochsalzreich, kontrasten kontrastreich, naguban faltenreich, prekrvljen blutreich)

neslan (-a, -o) ungesalzen; salzlos, kochsalzfrei, salzfrei, (malo slan) kochsalzarm; figurativno abgeschmackt, (neokusen) geschmacklos, človek: taktlos

okús goût moški spol (tudi figurativno) ; (prijeten) saveur ženski spol

dober okus bon goût
slab okus mauvais goût
slabega okusa, brez okusa (kičast) de mauvais goût
brez okusa sans goût (ali saveur), fade, insipide
pomanjkanje okusa manque moški spol (ali absence ženski spol) de goût
po vašem okusu à (ali de) votre goût
z okusom avec goût
vsak po svojem okusu chacun (à) son goût, tous les goûts sont dans la nature, il en faut pour tous les goûts
vsak ima svoj okus des goûts et des couleurs on ne discute pas
to ni po mojem okusu ce(la) n'est pas de mon goût
to je stvar okusa c'est une affaire de goût
organ za okus organe moški spol du goût (ali gustatif)
krema ima slab okus la créme a un goût
biti grenkega okusa avoir un goût amer
biti brez okusa n'avoir pas de goût, manquer de goût
biti oblečen z okusom être habillé avec goût, être élégamment vêtu
z okusom oblečen élégant
imeti okus (figurativno) avoir du goût
imeti okus po nečem avoir un goût de quelque chose
imeti okus po prismojenem avoir un goût de brûlé
izbira je sivar okusa le choix est une affaire de goût
izgubiti okus za kaj perdre le goût de quelque chose
priti na okus pri kaki stvari prendre goût à quelque chose
privesti koga na okus za kaj mettre quelqu'un en goût
soditi po svojem okusu juger selon (ali d'après) son goût
jezik je organ okusa la langue est l'organe du goût
ostrega okusa de goût piquant
grenak, kisel, pikanten, sladek, slan, trpek okus saveur amère, acide, piquante, douce, salée, âcre

rumex -icis, m, f (iz *srumex iz nekega adj. *ru-mos kisel, grenek (grenak)); indoev. kor. *su̯er-, *su̯r̥- (od tod *sru-) kisel, grenek biti; prim. stvnem. sūr = nem. sauer = ang. sour, lit. sūras slan, sl. surov, lat. rūta = gr. ῥυτή rutica)

1. bot. kislica, starejše kisavec: Plin., indunt coriandrum, feniculum, alium atrum holus, apponunt rumicem, brassicam, betam, blitum Pl., lenti calido, eluella et rapulo, rumice Tit. fr., hic holus, hic late fundentes bracchia betae fecundusque rumex malvaeque inulaeque virebant V. (Moretum).

2. zažigalna puščica (strélica, strelíca), (puščica) zažigača: tum spara, tum rumices portantur, tragula porro Luc. fr., quae tum igitur suppetierant, haec sunt: hasta, pilum, phalarica, semiphalarica, soliferrea, gaesa, lancea, spari, rumices, trifaces, tragulae … Gell., rumex [genus teli simile spari Gallici, cuius] meminit Lucili[us … ] Fest.

sale m

1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol

2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?

3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti

4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden

5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

6. pesn. morje

Salsulae fōns (salsus) vrelec, studenec, izvir Sálzula = Slátina, Slaník, slan vrelec na obrežju Narbonske Galije: MEL.

slankast pridevnik
(malce slan) ▸ kissé sós

source [surs] féminin izvir, vrelec, studenec; vir; figuré izvor; vzrok

source de chaleur, d'énergie, lumineuse vir toplote, energije, svetlobe
source d'eau minérale, salée, thermale vrelec slatine, slan vrelec, topel vrelec (toplice)
source permanente, intermittente stalen, presihajoč vrelec, studenec
source de feu izvor, vzrok ognja
source du mal korenina zla
source inépuisable neizčrpen vir
eau féminin de source studenčnica
capter, exploiter une source zajeti, izkoriščati vrelec
couler de source biti normalna posledica, naravno potekati
être à la source (figuré) biti pri viru (de quelque chose česa)
prendre sa source (reka) izvirati, figuré izhajati, izvirati (de iz)
savoir, tenir de bonne source, de source sûre vedeti iz dobrega, zanesljivega vira

vrélec source ženski spol , fontaine ženski spol , puits moški spol

mineralni vrelec source d'eau minérale
petrolejski vrelec puits de pétrole
slan vrelec source salée, source (d'eau) saline, saline ženski spol
solni vrelec puits salant
topel, termalni vrelec source thermale (ali chaude)
zdravilni vrelec source d'eau minérale, eaux minérales
železnat vrelec eaux ferrugineuses
žveplen vrelec source sulfureuse
vrelec večne mladosti fontaine de Jouvence, figurativno source de jeunesse (ali de rajeunissement)

vrélec fuente f ; manantial m

slan vrelec fuentes f pl (ali aguas f pl) salinas
petrolejski vrelec fuente de petróleo
topel vrelec fuente termal, manantial (termal)
zdravilen vrelec fuente salutífera, manantial de agua medicinal
žveplen vrelec (manantial m de) aguas sulfurosas
vrelec večne mladosti fuente de eterna juventud

ἁλμῠρός 3 (ἅλμη) slan, grenek, neprijeten, trpek, gorjup.

ἅλς, ἁλός, ὁ [Et. lat. sal, salis, slov. sol, slan, sla-d-ek (prv. pom. osoljen), nem. Salz (iz got. salt)] 1. sol, zrno soli. 2. ἡ (slano) morje.

ἁλῠκός 3 (ἅλς) slan, solnat.

πλατύς² 2 in 3 ion. slan, solnat.