Franja

conocimiento moški spol spozna(va)nje; uvidevnost, vednost; prepričanje; zavest; poznanstvo; presoja, ugotovitev; sodna preiskava

conocimiento (de embarque) pomorski tovorni list
sin nuestro conocimiento brez naše vednosti
dar conocimiento de a/c seznaniti z
hacer (trabar) conocimiento con alg. seznaniti se s kom, spoznati koga
ha llegado a mi conocimiento que... zvedel sem, da ...
poner en conocimiento (de) obvestiti (o)
recobrar el conocimiento k zavesti priti
venir en conocimiento de doznati, zvedeti
tener conocimiento (de) vedeti za, biti poučen o
venir en conocimiento de a/c nekaj spoznati, zvedeti
conocimientos pl znanje, vednost

conoscēnza f

1. znanje, poznavanje, vednost:
ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
a conoscenza di tutti vsi vedo
per conoscenza admin. v vednost

2. spoznanje

3. zavest:
perdere (la) conoscenza onesvestiti se
esser privo di conoscenza biti nezavesten
riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti

4. ekst. znanec:
una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije

contact¹ [kɔ́ntækt] samostalnik
dotik, stik, zveza
tehnično stikalo
ameriško, množina znanci, združenje; kurir
geometrija dotikališče

contact man človek, ki sprejema stranke, veza
contact lens kontaktna leča
to be in contact with imeti stike s
to come into contact priti v stik, seznaniti se
to make contact navezati stike
to break contact pretrgati stik
contact print kopija (foto)

cunoştínţă -e

I. f

1. poznavanje, vedenje, vednost, znanje

2. spoznanje
□ a face cunoştinţă seznanjati (se), seznaniti (se), spoznati

II. m/f znanec (-nka)

curént

I. -ţi m

1. tok
□ curent electric električni tok, elektrika

2. prepih

II. -e n smer
□ a pune la curent seznaniti
□ a fi la curent biti seznanjen/na tekočem

III. -ă (-ţi, -te) adj. tekoč; trenuten; veljaven

curry³ [kʌ́ri] prehodni glagol
česati (konja); čohati, božati; pretepsti; strojiti

to curry favour with prilizovati se komu
to curry acquaintance skušati se seznaniti
to curry s.o.'s coat (ali hide) pretepsti koga

déjstvo (-a) n

1. fatto; fenomeno, circostanza:
ponarejati dejstva travisare, distorcere, falsare i fatti
seznaniti koga z dejstvi mettere qcn. al corrente dei fatti
omejiti se na gola, suha dejstva stare, attenersi ai fatti (puri e semplici)
pog. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto

2. jur. (pravno dejstvo) fatto:
znano dejstvo fatto notorio

dolžnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit

2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme

fait [fɛ] masculin dejanje, delo; dejstvo, fakt; stvar; juridique dejansko stanje; dogodek, slučaj; bistvo; pluriel stvarno stanje

fait accompli dovršeno dejstvo
fait d'armes vojaški podvig
faits d'un acte predmeti pogodbe
fait de commerce poslovna stvar, posel
faits divers pluriel razne vesti (v časopisu)
faits et gestes dejanje in nehanje
faits de guerre vojni dogodki
fait illicite nedovoljeno dejanje ali delo
faits justificateurs razbremenilna dejstva
fait matériel objektivno dejansko stanje
fait du prince samovoljna odločitev neomejene oblasti
au fait pravzaprav
au fait! k stvari!
dans le fait, par le fait de fait dejansko, faktično
du fait de zaradi
en fait de gledé, kar se tiče
de ce fait na temelju tega dejstva, zato
en fait dejansko, po dejanskih ugotovitvah
en fait et en droit v dejanskem in pravnem oziru
en présence du fait vpričo dejstva
par son fait po svoji krivdi
par le fait seveda
sur le fait pri samem dejanju
tout à fait popolnoma, čisto
vous êtes tout à fait gentil to je zelo ljubeznivo od vas
menus faits pluriel malenkosti
possession féminin de fait dejanska posest
voies féminin pluriel de fait nasilna dejanja, nasilnost
acheter du tout fait kupovati konfekcijo, narejene obleke
aller droit au fait, en venir au fait sans détours takoj priti k stvari
dire son fait à quelqu'un komu svoje mnenje povedati, povedati komu resnico v obraz
entendre bien son fait razumeti, dobro znati svoj posel, svojo stvar
être sûr de son fait biti gotov svoje stvari
être au fait de spoznati se na, biti dobro seznanjen (poučèn) o čem, biti dobro uveden v
c'est votre fait to je vaša stvar, za to ste vi odgovorni
ce n'est pas son fait to ni njemu podobno, on nima navade tako delati
c'est un fait à part to je stvar zase
il est de fait que ..., le fait est que dejstvo je, da
(c'est) comme un fait exprès (to je) kot nalašč
j'étais pressé ce jour-là et comme un fait exprès, le train avait du retard mudilo se mi je oni dan in kot nalašč je vlak imel zamudo
mettre quelqu'un au fait de quelque chose uvesti koga v kaj, seznaniti koga s čim, obvestiti, poučiti koga o čem
se mettre au fait de quelque chose seznaniti se s čim, biti sproti obveščan o čem
plaider un fait uveljaviti neko dejstvo
poser en fait que ... kot dejstvo postaviti, da ...
prendre le fait de quelqu'un jamčiti za koga
prendre quelqu'un sur le fait koga pri dejanju zasačiti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, zavzeti se, potegniti se za koga, zagovarjati koga, potuho dajati komu
venir au fait priti h (glavni) stvari, lotiti se izvedbe (izvršitve)

familiar¹ [fəmíljə] pridevnik (with)
zaupen, domač (to)
znan; navaden, vsakdanji; seznanjen; intimen, familiaren; predomač, predrzen, nesramen

to be on familiar terms with s.o. biti s kom v prijateljskih stikih
familiar spirit hišni škrat
to make o.s. familiar seznaniti se
familiar quotation krilatica

familiar družinski, domač; zaupen; dobro znan; preprost

hacerse familiar seznaniti se (con z)
dioses familiares (mitologija) hišni bogovi

get^*1 [get]

1. prehodni glagol
dobiti; pridobiti zaslužiti; vzeti, jemati; preskrbeti, nabaviti, omisliti si, kupiti; spraviti, spravljati (pridelke); doseči; ujeti; razumeti, naučiti se, doumeti; zvedeti; dati si narediti
ameriško, sleng razjeziti, razdražiti

2. neprehodni glagol
postati; priti, dospeti; napotiti se; navaditi se
ameriško, sleng popihati jo

to get acquainted seznaniti se
to get to be postati
to get better okrevati
to get the better of s.o. premagati koga
to get the best of s.th. najbolje opraviti
to get one's back up razjeziti se
to get the bullet (ali boot, sack, mitten) biti odpuščen
to get clear of znebiti, otresti se
sleng get cracking! loti se posla!
to get dressed obleči se
to get done dati si narediti
there's no getting around nič ne pomaga
to get drunk opijaniti se
to get a glimpse of bežno zagledati
to get even with s.o. obračunati s kom
to get one's eye in navaditi se, prilagoditi se
to get on a fair treat zelo dobro napredovati
sleng to get s.o.'s goat razjeziti, razdražiti koga
get you gone! proč od tod, izgini(te)!
to get the goods on s.o. dobiti dokaze proti komu
to get a grip of obvladati, premagati
sleng to get a big hand zelo ugajati, doživeti velik uspeh
to get the hang of s.th. razumeti, doumeti kaj
to have got to (z nedoločnikom) morati, biti prisiljen
to get by heart naučiti se na pamet
ameriško, sleng to get in Dutch with zameriti se komu
to get hold of polastiti se
pogovorno to get the kick out of s.th. uživati nad čim
to get to know spoznati
sleng to get left razočarati se, podleči
to get lost zgubiti se
to get to like vzljubiti
to get it (in the neck) biti grajan, kaznova
to get a move on pohiteti
to get married poročiti se
to get on s.o.'s nerves dražiti koga
to get nowhere nič ne doseči
to get possession of s.th. polastiti se česa
to get a sight of zagledati
to get the sow (ali pig) by the tail (ali ear), to get the wrong sow by the ear zmotiti se
to get over (ali round) s.o. pregovoriti koga
to get s.o. razumeti koga; imeti koga za norca
sleng to get the raspberry biti zasmehovan
sleng to get rattled zmesti se, postati živčen
to get ready pripraviti se
to get rid (ali quit) znebiti se
to get a rise out of s.o. razdražiti koga
to get one's second wind oddahniti si
to get one's shoes soled dati si podplatiti čevlje
to get to sleep zaspati
to get a slip pelin dobiti, biti zavrnjen
to get the start of s.o. prehiteti koga
to get there doseči uspeh
to get well ozdraveti
to get the wind of s.th. zvedeti, zavohati, zaslutiti kaj
figurativno to get the wind up prestrašiti se
to get to work lotiti se dela
to get the worst of the bargain zgubiti, biti premagan
to get s.o. wrong napačno koga razumeti
to get used to doing s.th. navaditi se česa
to get the upper hand of s.o. premagati koga

get in neprehodni glagol & prehodni glagol
vstopiti, vkrcati se; spraviti pod streho; inkasirati; zmagati pri volitvah

get in debts zabresti v dolgove, zadolžiti se
ameriško, sleng get in Dutch with zameriti se komu
get in one's hand naučiti, navaditi se česa
get in with s.o. seznaniti se s kom, prilizovati se komu

im-plicō (in-plicō) -āre -āvī -ātum in (prvotno pesn., ker je implicāvī, implicātus neuporaben v heksametru) implicuī, implicitum.

I.

1. zamotati, vplesti (vpletati), zaplesti (zapletati), zaviti (zavijati): (Bacchus Ariadnam) implicitam sinū abstulit O., ordines stipitum inter se implicati C., totas implicuere inter se acies V. so zapletli (pomešali); s prolept. obj.: huc … huc … implicat orbes V. vije se v zamotanih krogih; med.: remis implicari L. zaplesti (zamotati) se; pass.: impliciti laqueis O., implicatae rates S. fr., tu defensione tua implicabere Ci. se boš zapletel; pren. = spojiti (spajati), zvezati, združiti: dii suam vim hominum naturis implicant Ci., atque ossibus implicat ignem V. prešine kosti z žarom ljubezni; pogosto o abstr.: haec fides implicata est cum illis pecuniis Asiaticis Ci., homo litibus implicitus H. v … vmešan (vpleten), implicata inscientiā inpudentia est Ci. je spojena, je povezana, res tot controversiis implicata Ci. povezana, zvezana, privato periculo publicum implicitum est L.

2. metaf. (v kako stanje) zaplesti: quaenam fortuna vos implicuit bello? V.; refl. in med.: zamotati se v kaj = spustiti (spuščati) se v kaj; refl.: se societate civium implicare Ci., nisi muliebribus religionibus te implicuisses Ci.; med.: Sen. ph., qui nostris familiaritatibus implicantur Ci. ki se povezujejo z nami v prijateljstvu (so povezani z nami z vezmi prijateljstva), multarum aetatum oratoribus Ci. v stik priti, seznaniti se; pass.: zaplesti (zapletati) se v homatije (spore), priti v zamotan položaj: Plin. iun., Lucan., Ligarius nullo se implicari negotio passus est Ci., in morbum implicitus decessit N. je zbolel in … , morbo implicatus T. ali morbo implicitus C. obolel, zbolevši, animi molestiis implicati Ci., utrāque implicatus tyrannide N. zapleten v … ; occ. v nered spraviti, zmesti, zmešati: implicare ac perturbare aciem S., i. navigia Cu.; pren.: ira implicavit animos L., eum responsis implicantes L., error implicat (sc. nos) L. —

II. omotati, oplesti, oviti, objeti, obseči: (aquila) implicuit pedes V. je objel (obsegel) s kremplji, implicat elabi volentem O., implicuit bracchia (lacertos) collo O. je ovil okoli vratu, circum colla O., dextrae se Iulus implicuit V. se je privil desnici, se je oprijel desnice, i. manum Val. Fl. za roko prijeti koga, crinem implicat auro V., tempora ramo V., comae angue implicitae O.; z gr. acc.: Canidia implicata viperis crinis H.; pren.: qui omnibus legibus implicatus tenebare Ci. zvezan, familiaritate implicatus Ci. vezan. — Od tod adj. pt. pf. implicātus 3 ali implicitus 3, adv. implicitē: Sen. ph., Amm., Aug., Gell., zamotan, zapleten, zmeden, zmešan: implicatae partes orationis Ci., implicitē et abscondite … quaestionem continere Ci.

imponer* (glej poner) naložiti (davke); komu naročilo (nalogo) dati; položiti na; dodati k; vlivati (spoštovanje); vložiti (denar); poučiti

imponer un castigo, un derecho naložiti kazen, davek
imponer dinero vložiti denar (v hranilnico)
imponer una obligación naložiti obveznost
imponer a uno en sus obligaciones koga v njegove (uradne) dolžnosti uvesti
imponer su opinión (a) komu svoje mnenje vsiljevati
imponer respeto vlivati spoštovanje
imponer silencio molk ukazati
imponer terror (a) koga (u)strahovati, terorizirati
imponerse (en, de) izučiti se v, seznaniti se z; dobiti sporočilo o
la necesidad se impone izkaže se za potrebno

informar obvestiti, informirati, (pri)javiti; sodno preiskovati; dati poročilo, poročati

informarse informirati se (de, sobre o), seznaniti se (z)
estar bien informado biti dobro informiran

iniciar (v skrivnosti) uvesti, vpeljati; izvesti, izpeljati, narediti

iniciar relaciones comerciales navezati trgovske stike
iniciar en un secreto v skrivnost uvesti
iniciarse seznaniti se (en z)

īn-struō -ere -strūxī -strūctum

I.

1. z zunanjim obj.: vde(va)ti, vtakniti (vtikati), vstaviti (vstavljati), vložiti (vlagati) v kaj, položiti (polagati) na kaj: contabulationes in parietes instruxerunt ita, ut … C., tigna C., in cloacarum parietibus tubulos Vitr.

2. s prolept. obj.: napraviti, narediti, (z)graditi, postaviti (postavljati): audierunt muros instrui N., murum coctili latere Cu., aggerem T., tuguria conchis Cu., in altum editas arces Sen. ph., mensas V., opus O.

3. metaf. napraviti, pripraviti (pripravljati), (o)snovati, narediti, prirediti (prirejati), urediti (urejati), nabaviti (nabavljati), oskrbeti (oskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dognati, (iz)oblikovati: epulas L., convivium Cu., convivia sumptuose Lact.; pren.: hoc ipsum iudicum … a matre eius instruitur Ci., ut idem accusationem et petitionem instruat Ci., instruendae fraudi intentus L., dicta ad fallendum i. L. na prevaro nameriti, omnes sycophantias i. et comparare Pl., (alicui) insidias i. Cat., Iust., inter concordantes odia Iust. vzbuditi (vzbujati), iam instructa sunt in corde consilia mea Ter., victoriam alienam Iust., iter Plin. iun., (alicui) aurum atque ornamenta Pl., alicui aurum atque vestem muliebrem Pl., agrum atque aedes sibi Pl., servientis servitutem sibi Pl.

4. occ.
a) (vojsko) razvrstiti (razvrščati), v bojni red postaviti (postavljati), urediti (urejati): instruite vestros exercitus! Ci., ille aciem instruit Ci., P. Decius instructā acie vitam suam devovit Ci. v bojni vrsti, agmen, legiones, ordines, copias, elephantos i. C., L., Cu., Q., suos pugnae (dat.) i. S. za boj, instruite contra has copias vestra praesidia Ci., contra Afros aciem i. Eutr., se proelio S., Romanus dimicationi ultimae instructus intentusque L. oborožen in pripravljen, statio composita instructaque in subitos tumultus L., insidias i. L. zasedo postaviti.
b) napotiti koga na kaj, pripraviti (pripravljati) koga za kaj: aliquem ad alterius caedem L. —

II. z abl.

1. opremiti (opremljati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati) s čim, opraviti (opravljati): mensas epulis O., cultibus suis Herculem instruit (Omphale) O. ga opravi s svojim lišpom, vias copiis T. zasesti, civem sceleratum copiis Ci., tabernaculum omni luxu Cu., aliquem viatico Vell., frumento et stipendio viatorem Iust., aliquem mandatis L.; pogosto samo: instruere domum Ci., N. s pohištvom oskrbeti, opraviti, aedes instructae Ci., classem i. Iust., Q. z vojaki oskrbeti, classis instructa atque ornata Ci. (prim.: classem omnibus rebus i. Ci.), agrum L. s poljedelskim orodjem preskrbeti, bellum Ci. ali proelium Eutr. pripravljati se na vojno (boj), filiam Suet. dati ji opravo, i. augereque ab omni parte grammaticam Suet., causam Plin. iun. s potrebnimi dokazili opremiti, vitam (humanam) Lact.

2. occ.
a) oborožiti (oboroževati), orožiti: milites armis S., V., T., partem quartam militaribus armis S.; pren.: se armat et instruit irā O.; tudi brez abl.: ad iudicium non satis se instruxerat Ci. se ni bil dovolj pripravil, videtur se satis instruxisse Ci.
b) učiti, poučiti (poučevati), napelj(ev)ati, napotiti: Ci., instructo pectore talibus dictis O., disciplinae et artes, quibus instruimur ad usum forensem Ci., regina dei ritibus instruitur O. se da seznaniti z … , uvesti v … , aliquem arte suā i. O., praeceptis Petr., de arte scribendi praeceptis Suet.; brez abl.: oratorem, testes, accusatores, multitudinem Ci., adulescentes docere, instituere, ad omne officii munus instruere Ci., i. ad iustitiae munera Lact., ignorantiam alicuius Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Q. — Od tod adj. pt. pf. īnstrūctus 3, adv. -ē

1. postavljen, razvrščen, urejen, opremljen, opravljen: exercitus ita stetit instructus, ut … L., instructā acie confligere N., Suet., instructi milites L., milites instructi et armati Cu., i. exercitus Cu., C., eques, miles O.; metaf.: instructam ei tabernam dedit Ci., ea est ratio instructarum navium Ci., domum eius instructam fecerat nudam Ci., ludos instructius fecit L. sijajneje.

2. metaf.
a) z abl. oskrbljen, preskrbljen, opremljen s čim: copias omnibus rebus instructas fuisse Ci., commeatu i. Cu., convivium omnibus rebus instructum Ci., O., vitiis instructior H., provincia pecuniā instructa Ci., Graecia instructa copiis Ci., instructus militibus, instructior opibus Iust., clementiā et liberalitate instructissimus Val. Max.
b) poučen (v čem), usposobljen, sposoben: ita instructus in iudicium venio Ci., instructissimus ad dicendum Ci., nihil ad irritandas illiciendasque immodicas cupiditates instructius est Cu. prikladneje, omnis ad perniciem instructa domus Pl., ad obsidionem ferendam i. Iust.; z abl.: his rebus instructus accusator Ci., Aristo mandatis instructus L., omnibus artibus instructus Ci., virtutibus, legibus i. Iust., litteris, cunctis artibus i. Aur., humanitatis laudibus instructissimus Val. Max.; redko: instructus in iure civili Ci.; toda: nisi qui a philosophia esset instructior Ci. s stališča filozofije bolje poučen, i. a doctrinā Ci.

Opomba: Sinkop. pf. instruxti = instruxisti: Pl.

jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

le jour apparaît, se lève dani se
à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
à la tombée du jour v mraku
au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
jour à jour dan za dnem
avant le jour pred dnevnim svitom
dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
de jour podnevi, čez dan
officier de jour dežurni častnik
de ce jour današnji
de deux, quatre jours (figuré) novopečen
de deux jours l'un vsak drugi dan
de jour en jour dan za dnem
de mes jours v vsem mojem življenju
de nos jours dandanes, danes
de tous les jours vsakodneven
d'un jour enodneven; kratkotrajen
bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
du jour tega (današnjega) dne, sodoben
le goût du jour sodoben okus
l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
du premier jour od prvega dne
depuis huit jours že teden dni
en plein jour pri belem dnevu
l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
le jour de na dan
le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
nuit et jour noč in dan
par jour dnevno, na dan, vsak dan
jour par jour dan za dnem
(pendant) le jour podnevi, čez dan
(pendant) des jours entiers cele dneve
sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
tous les jours vse dni, vsak dan
un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
jour de l'an novoletni dan
jour artificiel umetna luč, razsvetljava
jours caniculaires pasji dnevi
jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
jour de déchéance plačilni dan (za menico)
jour de deuil dan žalovanja
jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
jour de fête praznik
jour de foire semanji dan
jour de guigne (familier) nesrečen dan
jour intercalaire prestopni dan
jour de la lessive pralni dan, dan pranja
jour du marché tržni dan
jour de naissance, jour natal rojstni dan
jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
jour de paie plačilni dan
jour (de réception) sprejemni dan
jour du scrutin (politique) dan volitev
jour de travail delovni dan
clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
chute féminin du jour znočitev
demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
faux jour slaba luč (tudi figuré)
grand jour svetel, bel dan
mauvais jour slab, nesrečen dan
naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
ordre masculin du jour dnevni red
percé à jour preluknjan, predrt
petit jour svit, svitanje
les vieux jours starost, dnevi v starosti
attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
il fait jour dan je, svetlo je
se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
percer à jour (figuré) razkriti
la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
venir à jour priti na dan
vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?