Franja

políca tablette ženski spol , planche ženski spol , rayon moški spol , étagère ženski spol ; (v gorski steni) vire ženski spol

okenska polica rebord moški spol (ali appui moški spol) de fenêtre, tablette ženski spol d'appui de fenêtre, planche d'appui
zavarovalna polica police ženski spol d'assurance
police v omari tablettes ženski spol množine d'une armoire
polica za sadje fruitier moški spol
izvlačna polica tablette à coulisse
knjižna polica rayon à livres, étagère à livres
sadna (rešetkasta) polica claie ženski spol pour fruits
viseča polica planche suspendue
zgornja polica omare étage du haut de l'armoire
razporeditev vinogradnikov v policah étagement moški spol des vignes
police rayonnage moški spol

pomečkáti (obleko, blago) chiffonner, friper, froisser; écraser

pomečkati plašč, tkanino friper son manteau, un tissu
pomečkati sadje écraser les fruits

posóda récipient moški spol , vase moški spol , vaisseau moški spol , coupe ženski spol , bidon moški spol , boîte ženski spol ; (kuhinjska) batterie ženski spol de cuisine ; (namizna) service moški spol de table, vaisselle ženski spol , vaissellerie ženski spol ; (lončena) poterie ženski spol ; (kovinska) quincaillerie ženski spol ; (porcelanasta) vaisselle de faïence (ali de porcelaine)

posoda za bencin bidon moški spol à essence
posoda za gorčico moutardier moški spol
posoda za izpiranje cuvette ženski spol
posoda za juho (jušnik) soupière ženski spol
posoda za kompot compotier moški spol
posoda za maslo beurrier moški spol
posoda za mleko bidon à lait
posoda za odpadke seau moški spol à déchets (ali à ordures)
posoda za sadje coupe à fruits
posoda za sladkor sucrier moški spol
posoda za sladoled glacière ženski spol
posoda za smeti poubelle ženski spol
posoda za sočivje légumier moški spol
posoda za solato saladier moški spol
nočna posoda vase de nuit, familiarno pot moški spol de chambre, popularno goguenot moški spol, gogueneau moški spol
prevračalna posoda benne ženski spol basculante (ali culbutante)
vezne posode vases moški spol množine communicants
omara za posodo vaisselier moški spol
ozki del posode col moški spol
stroj za pomivanje posode machine ženski spol à laver la vaisselle
pomiti posodo laver (ali faire) la vaisselle

posóda (-e) f

1. vaso contenitore, recipiente:
aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda recipiente di alluminio, di terracotta, di latta, di vetro

2. vasellame, stoviglie, pentolame:
kuhinjska, namizna posoda vasellame da cucina, da tavola
detergent za pomivanje posode detersivo per stoviglie
stroj za pomivanje posode lavastoviglie
bela, črna posoda vasellame di porcellana, di acciaio; stoviglie di acciaio, pentolame in acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nočna posoda orinale; pog. pitale; vaso da notte
gosp. posoda za nastrgan sir formaggiera
med., teh. posoda za prekuhavanje bollitore
posoda za sadje fruttiera, portafrutta
posoda za žerjavico braciere
teh. ekspanzijska posoda vaso di espansione
arheol. etruščanska posoda bucchero etrusco; vaso etrusco
ležalna posoda vaso vinario
gosp. nepregorna posoda pirofila, teglia pirofila, tegame pirofilo
fiz. vezna posoda vaso comunicante
fiz. Dewarjeva posoda vaso di Deward
rel. posoda z blagoslovljeno vodo secchiello (dell'acqua benedetta)
posoda za kadilo portaincenso
gosp. posoda s keksi biscottiera
posoda za gorčico senapiera
posoda za predjedi antipastiera
posoda za sladice portadolci

posušèn dried, dried up; (meso, na zraku) drycured, (z dimom) smoked

posušèno sadje dried fruit
posušèn na zraku air-dried

posušèn secado; seco

poskušna krma forraje m seco
posušeno sadje frutas f pl secas
posušena zelenjava verduras f pl deshidratadas, hortalizas f pl secas

posušíti sécher, faire sécher, mettre à sec , (v sušilniku) étuver ; (sadje, zelenjavo) déshydrater ; (močvirje) dessécher

posušiti se se sécher, devenir sec, (shujšati) se dessécher, maigrir; (izvir) tarir
posušiti smokve sécher des figues
posušiti se v kopalnem plašču se sécher dans son peignoir
posušene fige figues sèches
posušeno sadje fruits séchés

posušíti (-ím)

A) perf. ➞ sušiti

1. asciugare; essiccare:
posušiti sadje essiccare la frutta
posušiti solze asciugare le lacrime

2. pren. esaurire, estenuare, stremare

3. pren. togliere:
posušiti upanje togliere ogni speranza

B) posušíti se (-ím se) perf. refl.

1. asciugarsi, essiccarsi

2. pren. (shujšati) rinsecchire, dimagrire

3. pren. (miniti) passare, esaurirsi

pôzen late; behind one's time

pôzno sadje late fruits pl
pôzne ure small hours pl
v pôznih 1890. letih in the late 1890's
najpozneje at the latest
bila je pôzna noč it was late at night
govorili so pôzno v noč they talked far into the night
žetev bo letos pôzna the crop will be late this year

pôzen tardif, avancé, en retard ; (zgodovina) bas

pozno tard, tardivement
biti pozen tarder, être en retard
pozna latinščina basse latinité ženski spol
pozno sadje fruits moški spol množine tardifs
pozna ura heure ženski spol tardive
pozno zvečer sur le tard
pozno je il est tard
pozno v noč bien avant dans la nuit
ob pozni nočni uri à une heure avancée de la nuit
v pozni jeseni dans l'arrière-saison, à la fin de l'automne
pozno cveteč tardiflore
pozno postaja il se fait tard
(pre)pozni ste vous êtes en retard
pozno vstajati se lever tard
tako pozno! à une heure pareille!

pôzen tardío ; (o nočni uri) avanzado

pozno kesanje arrepentimiento m tardío
pozno sadje fruta f tardía
v pozni jeseni a fines del verano
pozna zima invierno m tardío
v poznem srednjem veku a fines de la Edad Media, en la baja Edad Media

pozn|i [ô] (-a, -o) Spät-, spät- (jesen der Spätherbst, pomlad der Späfrühling, poletje der Spätsommer, zima der Spätwinter, barok das/der Spätbarock, les das Spätholz, nasledek die Spätfolge, srednji vek das Spätmittelalter, stadij das Spätstadium, porod die Spätgeburt, antika die Spätantike, gotika die Spätgotik, latinščina das Spätlatein, oblika die Spätform, predstava die Spätvorstellung, renesansa die Spätrenaissance, romantika die Spätromantik, delo das Spätwerk, judovstvo das Spätjudentum)
pozno sadje agronomija in vrtnarstvo spätes Obst
pozna (nočna) ura späte/vorgerückte Nachtstunde
ob pozni uri zu vorgerückter Nachtstunde
do poznih nočnih ur bis tief in die Nacht (hinein)

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

predelav|a ženski spol (-e …) die Umarbeitung, die Änderung, Umänderung; besedila ipd.: die Überarbeitung; (preoblikovanje) die Umgestaltung, die Neugestaltung; gradbeništvo, arhitektura der Umbau; tehnika die Bearbeitung (kovine Metallbearbeitung), die Verarbeitung (nadaljnja Weiterverarbeitung, kovin Metallverarbeitung, lesa Holzverarbeitung, nafte Erdölverarbeitung, papirja Papierverarbeitung, rud Erzverarbeitung)
metalurška predelava die Verhüttung
odpadnih snovi: die Wiederverwertung
tehnika obstojnost pri predelavi die Fabrikationsechtheit
sadje za predelavo das Industrieobst
začasni uvoz za predelavo der Veredelungsverkehr

prékla (-e) f

1. pertica, palo; bacchio:
potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo

présen (-sna -o) adj.

1. crudo:
presna zelenjava, presno sadje verdura cruda, frutta cruda

2. fresco

prešél (-šla -o) adj. passato;
prešlo sadje frutta sfatta

pribor [ô] moški spol (-a …)

1. jedilni: das [Eßbesteck] Essbesteck, Tafelbesteck (otroški Kinderbesteck, potovalni Reisebesteck, za solato Salatbesteck, za sadje Obstbesteck, za trančiranje Tranchierbesteck, ribji Fischbesteck, servirni Vorlegebesteck, iz alpake Alpakabesteck, srebrn Silberbesteck)
škatla za pribor der Besteckkasten
predal za pribor das Besteckfach
vložek za pribor v pomivalnem stroju: der Besteckkorb

2.
medicina kirurški pribor das chirurgische Besteck
zdravniški pribor Ärztebesteck

3.
pribor za pipo za kadilce: das Pfeifenbesteck

4. pripomočki: das Gerät, -gerät, das -zeug (brivski Rasierzeug, pisalni Schreibgerät, Schreibzeug, pletilni Strickzeug, ribiški Angelgerät, risalni Reißzeug, Zeichengerät, umivalni Waschzeug); Sachen množina (fotografski Fotosachen), Utensilien množina (kadilni Rauchutensilien), das Zubehör, das Material (pisarniški Büromaterial)

rán matinal ; (predčasen) prématuré ; (rano zrel) précoce

rano tôt, de bonne heure
v ranem jutru de bon (ali grand) matin, au petit matin, tôt le matin
v njegovi rani mladosti dans sa prime jeunesse
rano sadje fruits précoces (ali hâtifs)
rana ura heure matinale
rana zima hiver moški spol précoce
rana ura, zlata ura heure du matin, heure du gain, le monde appartient à ceux qui se lèvent tôt, l'aurore est l'amie des muses

rán, rána, ráno temprano ; (predčasen) prematuro ; (rano zrel) precoz ; (jutranji, zgodnji) matutino, matinal

v ranem jutru muy de mañana, de madrugada
rana ura hora f matinal
rano sadje fruta f temprana
od rane mladosti desde la más temprana juventud, desde edad muy temprana
rana ura zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
rána herida f (tudi fig); lesión f
lahka (težka, odprta, vbodna, smrtna, nevarna) rana herida ligera (grave, abierta, punzante, mortal, de pronóstico reservado)
odprta rana llaga f (tudi fig)
rana od krogle herida de bala
urezana rana cortadura f, med herida incisa
obvezati rano vendar la herida
zopet odpreti stare rane (fig) renovar (ali abrir) viejas heridas, reavivar viejos resentimientos
povzročiti (zadati) rano causar (producir) una herida
umreti za posledicami svojih ran morir a consecuencia de sus heridas
riti po rani (fig) escarbar en la herida
rana se je zacelila la herida está cerrada (ali cicatrizada)
zdraviti rano curar la herida