Franja

чекмень m kozaška suknja

brezrokaven pridevnik
(ki nima rokavov) ▸ ujjatlan

centō -ōnis, m (prim. gr. κέντρον suknja iz cunj)

1. krparija, zaplate, cunje, skrpano oblačilo itd.: Ca., Petr., Col., Plin. idr., centones iniecerunt, ne tela tabulationem perfringerent C. skrpane blazine in cunje; kot kape pod šlemom Amm.; preg.: centones alicui sarcire Pl. natvesti komu kaj, nalagati ga.

2. pren. centon, zvrst pesmi, skrpane iz raznih verzov drugih pesmi: Cento Nuptialis Aus. — Centō Centon, rim. priimek, npr. C. Claudius Cent. Gaj Klavdij Centon, konz. l. 240: Ci.

cúnjar (-ja) | -ica (-e) m, f cenciaiolo (-a), stracciaiolo (-a), straccivendolo (-a):
pren. suknja že čaka cunjarja il cappotto è ormai liso, logoro

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

dvovŕsten two-rowed; double-rowed; with two rows; (sakó) double-breasted

dvovŕstna suknja, plašč double-breasted coat

lóvski hunting; hunter's

lóvski bičevnik, bič hunting crop (ali whip)
lóvsko dovoljenje, dovolilnica gamelicence, shooting-licence, gun-licence
lóvska družba a hunting party
lóvski čuvaj gamekeeper
lóvski enosedežnik (letalo) single-seater fighter
lóvski konj hunter
lóvski izlet hunting trip
lóvski naboj sporting (ali shotgun) cartridge
lóvski nož hunting knife, hanger
lóvska obleka hunting suit
lóvska oprema hunting outfit
lóvski pes hound; sporting dog
lóvski plen booty; bag; (še ne ulovljen) quarry
lóvska puška sporting gun (ali rifle), shotgun, (za ptice) fowling piece
lóvski ples hunt ball
lóvski gradič, lóvska koča hunting lodge
lóvska sezona shooting season
lóvski rog hunting horn, bugle
lóvski stolček shooting stick
lóvska suknja, suknjič shooting coat, sports jacket, shooting jacket
lóvska torba gamebag, hunting bag
lóvski zakon pravo game law
lóvski zakupnik game-tenant
lóvska zgodba hunting story
lóvska latinščina fisherman's tale
lóvski krst blooding
imeti lóvsko srečo to make a good bag

meet^*2 [mi:t]

1. prehodni glagol
srečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji)
figurativno zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu
figurativno postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške)

2. neprehodni glagol
srečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti (with na)
doživeti, pretrpeti (with)

to meet each other (one another) srečati se
well met! lepo, da smo se sestali!
pleased to meet you veseli me, da sva se spoznala
meet Mr. Brown da vam predstavim g. Browna
ekonomija to meet a bill plačati dolg, honorirati (menico)
to meet the case zadostvovati, biti primeren
to meet one's death umreti
he met his fate umrl je
he met his fate calmly sprijaznil se je zusodo
to meet the eye prikazati se, pasti v oči
to meet s.o's. eye spogledati se s kom
there is more in it than meets the eye za tem tiči več
to meet the ear priti na ušesa
to meet expenses plačati stroške
the supply meets the demand ponudba ustreza povpraševanju
to meet s.o. half way popustiti, iti na pol pota nasproti
to meet one's match naleteti na sebi enakovrednega človeka
to make both ends meet shajati (s plačo)
to meet misfortunes with a smile hrabro prenašati nesreče
to meet trouble half way biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjati
to meet s.o.'s wishes izpolniti komu želje
to meet with doživeti, naleteti na kaj, ameriško strinjati se
he met with an accident ponesrečil se je
to meet with success uspeti
to be well met dobro se ujemati
this coat does not meet ta suknja je pretesna

ohlápen (-pna -o) adj.

1. floscio, largo, scivolato (abito):
ohlapen ženski plašč paletot
ohlapna obleka abito scivolato
ohlapna suknja guru

2. floscio, penzolante

3. pren. flessibile, elastico (morale)

4. impreciso, inesatto (lingua, traduzione)

pallium -iī, n (palla)

1. grški plašč, pálij, podoben naši ogrinjači (pledu, pletu): Pl., O., Q., Gell., Ap., cum pallio inambulare in gymnasio L., consularis homo soccos habuit et pallium Ci., cum tunicā pulla sedere solebat et pallio Ci., cum pallio purpureo versabatur in conviviis Ci.; preg.: tunica propior pallio Pl. srajca mi je bližje kot suknja; metaf. vrhnje oblačilo, toga: Mart.

2. sploh vsako ogrinjalo, pokrivalo, zavesa, poseb. odeja, žimnica: Iuv., Pr., Ap., Vulg., Prud., lectus vetere pallio strato instructus Suet., gravius iusto pallio pondus habent O., diducere lecticulae pallia Eutr. zavese, pallia Petr. krpe.

pardessus [-dəsü] masculin površnik, plašč

pardessus d'hiver zimska suknja
mettre, ôter son pardessus obleči, sleči površnik

prince [prins] samostalnik
prine, kraljevič, vladar, knez

ameriško Prince Albert dolga salonska suknja
Prince of the Church kardinal
Prince Consort kraljičin soprog
the Prince of Darkness satan
Prince of Denmark Hamlet
zgodovina Prince Elector (nemški) volilni knez
Prince Imperial carjevič
Princes of the Apostles apostola Peter in Pavel
merchant prince denarni mogotec
the Prince of Peace Kristus
Prince Royal prestolonaslednik
Prince of Wales vzdevek angleškega prestolonaslednika
prince of the blood princ kraljeve krvi

queue [kö] féminin

1. rep; zadnji del, konec; pecelj, steblo; držaj

queue d'une robe vlečka
queue de billard biljardna palica
queue de l'orage konec, zadnji del nevihte
un habit à queue suknja na škrice
wagon de queue zadnji vagon
queue du cortège zadnji del sprevoda
queue de la guerre ostanki, posledice vojne
en queue zadaj
il est en queue de la classe je med zadnjimi v razredu
la queue de la classe najslabši učenci v razredu
remuer la queue z repom mahati
il s'en est allé la queue entre les jambes odšel je ves osramočen (zmeden, v zadregi)
à la queue leu leu eden za drugim, v gosjem redu
cette histoire n'a ni queue ni têt ta zgodba nima ne repa ne glave
finir en queue de poisson žalostno se končati (o romanu)
commencer, prendre par la queue od zadaj začeti
faire la queue à quelqu'un koga za norca imeti
cette queue n'est point de ce veau-là to ne spada skupaj
tirer le tüable par la queue živeti iz rok v usta

2. vrsta, »rep«

faire queue vrsto narediti
faire la queue v vrsti stati (čakati)
se mettre en queue, prendre la queue postaviti se v vrsto (eden za drugim)
une queue de deux heures dveurno čakanje v vrsti

3. vinski sod (400 l)

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

ἐξ-ωμίς, ίδος, ἡ (ὦμος) kratka suknja brez rokavov, jopič (obleka sužnjev in delavcev).

ἐπ-ένδυμα, ατος, τό vrhnja obleka, suknja.

ἐπενδύτης, ου, ὁ vrhnja obleka, suknja NT.

σισύρα, ἡ, ion. σίσυρνα kosmata suknja, kožuh.

χιτών, ῶνος, ὁ, ion. κιθών [Et. semitska izpos., aramejsko kithuna; odtod lat. tunica (iz ktun-ica)] 1. volnata, platnena spodnja obleka za moške in ženske (lat. tunica), srajca (brez rokavov); bila je včasih dolga, včasih kratka, prepasana s pasom. 2. a) obleka, halja; usnjata, s kovinskimi ploščicami obložena vojaška suknja, oklep; b) podšiv, urbasi (pri obuvalu). 3. stena, οἱ τειχέων κιθῶνες sezidan branik, obrambno zidovje, λάινος kamenit plašč.