Franja

rȁzdalek -a -o redek, daleč narazen: -i zubi

rȅhav -a -o redek: -a ovca ovca z redko volno; -o grožđe grozdje z redkimi jagodami; -o granje; rȅhavōst ž redkost

rijèdak -tka -o, dol. rȉjetkī -ā -ō (ijek.), rédak -tka -o, dol. rêtkī -ā -ō (ek.) redek: rijedak gost; gl. tudi redak

rum² [rʌm] pridevnik (rumly prislov)
britanska angleščina, sleng čuden, komičen, nenavaden, poseben, redek

it is a rum business to je nekam sumljiva stvar
a rum customer, a rum fellow oseba, s katero je nevarno imeti posla; čudak
rum go neumna stvar (dogodek)
a rum one (ali un) čudaška, komična ali ekscentrična oseba ali stvar
rum start sleng nepričakovan dogodek

scant [skænt]

1. pridevnik (scantly prislov)
komaj zadosten; pičel; omejen, nezadosten; redek; pomanjkljiv
arhaično skop, varčen

scant measure pičla mera
scant of breath nadušljiv
that was scant consolation to je bila slaba tolažba

2. prehodni glagol
arhaično skopo oskrbeti s potrebščinami, zanemarjati, skopariti (z), stiska(ri)ti (z)
arhaično omejiti

scarce [skɛ́əs]

1. pridevnik
redek, nezadosten, pičel

I am scarce of money imam malo denarja
food was scarce hrane je bilo malo
to make o.s. scarce odkuriti jo, pobrisati jo; dati se malo videti, ne se kazati, izginiti

2. prislov
komaj, z muko, s težavo, težkó, komaj in komaj

scattering [skǽtəriŋ] pridevnik (scatteringly prislov)
razpršen, raztresen
politika razdeljen (o volilnih glasovih); redek

a scattering flock of sheep raztresena čreda ovac

schütter redek; Stimme: slaboten

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

seldom [séldəm]

1. prislov
redko(kdaj), malokdaj

seldom or never redko, da ne rečem nikoli

2. pridevnik
arhaično redek

selten redek; Adverb redko, poredkoma; sich selten machen ne kazati se, ne prihajati v družbo/na obisk; ein seltener Vogel figurativ čuden tič; Seltene Erden Chemie historische Bedeutung, Geschichte redke zemlje; figurativ schön dumm usw: zelo (lep, neumen itd.)

singolare

A) agg.

1. knjižno posamezen; edninski:
numero singolare jezik ednina
venire a singolar tenzone pren. šalj. spopasti se

2. edinstven, poseben; redek, nenavaden, izreden; ekst. čudaški:
donna di singolare bellezza nenavadno lepa ženska
uomo di singolare ingegno človek izjemnega duha
un tipo singolare posebnež

B) m

1. jezik ednina

2. šport single, igra posameznikov

singular [síŋgjulə]

1. samostalnik
slovnica ednina

2. pridevnik (singularly prislov)
poedin, posamezen, individualen; edinstven, redek, izreden, presenetljiv; čuden, čudaški, nenavaden
slovnica edninski

all and singular vsak posamezen
singular man posebnež, čudak
a singular success edinstven, izreden uspeh

singulier, ère [sɛ̃gülje, ɛr] adjectif poseben, nenavaden; čuden, redek; zbujajoč začudenje; brezprimeren, nerazložljiv

cas masculin singulier poseben primer

small¹ [smɔ:l] pridevnik
majhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači)
narečno ozek
figurativno nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočen

at a small rate poceni
in a small way, on a small scale v majhnem razmerju, v malem, skromno, malo
on the small side nezadostno velik, ne prevelik
small and early party družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabava
a small beginning majhen, skromen začetek
small blame to them ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameriti
and no blame to him! in kdo ga ne bi (po)karal!
small cattle drobnica
small drinker slab pivec
small farmer mali kmet, mali posestnik
small gross 10 ducatov
small hand navadne pisane črke
small hours ure po polnoči, male ure
small letters male črke
small means nezadostna sredstva
a small place majhen kraj
a small poetično nepomemben pesnik
small rain dežek, droben dež
small talk kramljanje, klepet(anje)
the small voice, the still small voice figurativno glas vesti
small wonder temu se je komaj čuditi
it is small of him to remind me of it malenkostno je od njega, da me spomni na to
that is only a small matter to je le malenkost
I call it small of him smatram, da je to nizkotno od njega
to feel small sramovati se
I found the way at last, and small thanks to you for your directions končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilom
he has small Latin and less Greek latinski zna malo, grški pa še manj
I have had small experience of such matters doslej imam malo izkušenj v teh stvareh
he has too small a mind not to be jealous of your success preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspeh
to make s.o. feel small figurativno osramotiti koga
to make o.s. small napraviti se majhnega
to live in a very small way zelo skromno živeti
he was surprised, and no small wonder bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)
it will take only a small time to bo vzelo le malo časa
everybody thought it small of him to refuse to help vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomoč

sorprendente presenetljiv, pozornost vzbujajoč, čudovit, redek

de un parecido sorprendente presenetljivo podoben

spare³ [spɛ́ə] pridevnik (sparely prislov)
varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)

spare cash razpoložljiva gotovina
spare meal pičel jedilni obrok
spare money preostali, odvečni denar
spare part (wheel) nadomestni del (kolo)
a spare room soba za goste
spare time prosti čas, brezdelica
spare tire (tyre) rezervna pnevmatika (za kolo)

sparsam varčen; (wirtschaftlich) gospodaren; (spärlich) pičel, redek, boren; sparsam im Gebrauch ki dosti zaleže; von etwas sparsamen Gebrauch machen varčevati z

sparse [spa:s] pridevnik (sparsely prislov)
redek; redko posejan, raztresen

sparse hair redki lasje
a sparse population redko prebivalstvo
sparsely populated redko naseljen

sporadico agg. (m pl. -ci) sporadičen, osamljen, posamičen; nestalen; redek:
malattie sporadiche med. sporadična obolenja