Franja

reševati¹ (rešujem) rešiti retten (se sich); izpod ruševin, plazu, iz rudnika: bergen; (truditi se za rešitev) zu retten versuchen, Rettungsversuche machen
reševati se z begom figurativno sein Heil in der Flucht suchen
ki rešuje življenja lebensrettend

reševati² (rešujem) rešiti delovne naloge: erledigen; naloge: lösen, auflösen; uganke: (Rätsel) lösen, raten

reševáti (-újem) | rešíti (-im)

A) imperf., perf.

1. salvare, recuperare:
reševati potresnike izpod ruševin salvare i terremotati dalle macerie

2. liberare (ostaggi, prigionieri); ekst. trarre d'impaccio

3. risolvere (problemi, indovinelli)

4. adm. sbrigare, evadere (pratiche, domande)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. rešiti mrežo parare il tiro
rešiti enačbo risolvere l'equazione

B) reševáti se (-újem se) | rešíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. salvarsi:
reši se, kdor se more! si salvi chi può!
pren. rešiti se v zadnjem trenutku salvarsi in corner

2. liberarsi; spiccicarsi; affrancarsi:
rešiti se nadležneža liberarsi di un rompiscatole
rešiti se vsiljivca spiccicarsi da un ficcanaso
rešiti se pomanjkanja affrancarsi dal bisogno
rešiti se iz zadrege disimpacciarsi
rešiti se (iztrgati se iz)
prijema svincolarsi da una stretta

sfinga samostalnik
1. umetnost (kip) ▸ szfinxZa svoje vladarje, ki jim pravijo faraoni, so Egipčani že pred pet tisoč leti zgradili mnogo palač, piramid in sfing. ▸ Az egyiptomiak uralkodóik számára, akiket fáraónak hívtakj számos palotát, piramist és szfinxet építettek már ötezer évvel ezelőtt.

2. (egipčansko bajeslovno bitje) ▸ szfinx Sfinge so v obdobju faraonov predstavljale združitev fizične moči leva s posvetno močjo faraona. ▸ A fáraók korában a szfinxek az oroszlán fizikai erejének és a fáraó világi erejének ötvözetét szimbolizálták.

3. (grško bajeslovno bitje) ▸ szfinxV grški mitologiji je bila sfinga pošast z ženskim trupom in telesom krilatega leva. Požrla je vse, ki niso mogli rešiti uganke. ▸ A görög mitológiában a szfinx szárnyas oroszlántestű szörnyeteg volt, női felsőtesttel. Felfalt mindenkit, aki nem tudott felelni a kérdésre.

sigúren (-rna -o) adj. pog.

1. (gotov, nedvoumen) sicuro, certo:
rešiti koga sigurne smrti salvare qcn. da morte sicura

2. (prepričan, trden) convinto

3. (samozavesten, odločen) deciso, disinvolto, sicuro

4. (varen) sicuro:
sigurno skrivališče rifugio, nascondiglio sicuro

situácija situation; (položaj) position; (okolnosti) circumstances pl; state of affairs

biti kos, dorasel situáciji to be equal to the situation
rešiti situácijo to save the situation
situácija je videti brezupna things pl look desperate
biti v zelo nerodni situáciji to be caught (ali landed) in a very uncomfortable (ali awkward, embarrassing, sticky) situation
situácija se je poslabšala the situation has deteriorated
obvlad(ov)ati situácijo to be master of the situation
zadostiti zahtevam situácije to meet the demands of the situation

situácija situación f

ekonomska (finančna) situacija situación económica (financiera)
pokazati se doraslega situaciji (fig) mostrarse a la altura de la situación (ali de las circunstancias)
rešiti situacijo salvar la situación

skôrajšnji (-a -e) adj.

1. imminente, incombente, prossimo, vicino:
rešiti se skorajšnje pogube salvarsi dalla prossima rovina

2. sollecito, pronto:
želeti komu skorajšnje okrevanje augurare a qcn. una sollecita guarigione
na skorajšnje svidenje! arrivederci presto!

skrivnóst secret; mystery

državna skrivnóst state secret
skrivnósti narave the secrets of nature
velika, huda skrivnóst a dead secret
skrivnósti človeškega srca the secrets of the human heart
to je javna skrivnóst it is an open secret
čuvati, obdržati skrivnóst to keep a secret
nimava nobenih skrivnósti med seboj we have no secrets from each other
mehanika zanj nima skrivnósti mechanics have no secrets for him
biti zavit v skrivnóst to be shrouded in mystery
izdati skrivnóst to betray a secret, (figurativno) to spill the beans
uvesti koga v skrivnóst, izdati komu skrivnóst to let someone into a secret
izbrbljati skrivnóst to let out a secret, (figurativno) to let the cat out of the bag
izvabiti, izvleči skrivnóst iz to worm a secret out of
(raz)rešiti skrivnóst to solve a mystery
pojasniti skrivnóst to clear up a mystery
odkriti skrivnóst to find out a secret
skrivnóst mu je «ušla» he let a secret slip out
vedeti za skrivnóst to be in the secret, (pogovorno) to be in the know

smŕt mort ženski spol , trépas moški spol, pravno décès moški spol

v primeru smrti en cas de mort (ali de décès)
do smrti à mort, à outrance
za življenje in smrt à la vie et à la mort
na smrt žalosten mortellement affligé
bela smrt la mort blanche
črna smrt la peste
junaška (naravna, nasilna, navidezna, prezgodnja, zaradi nesreče) smrt mort héroîque (naturelle, violente, apparente, prématurée, accidentelle)
nagla smrt mort subite (ali soudaine)
oznanilo o smrti avis moški spol, mortuaire, lettre ženski spol de faire-part (ali faire-part moški spol) de décès, annonce ženski spol nécrologique (ali de décès)
slutnja bližnje smrti pressentiment moški spol d'une mort prochaine
na smrt bolan malade à mourir (ali à la mort)
smrti zapisan voué à la mort, marqué par la mort
boriti se s smrtjo lutter avec la mort, être à l'agonie, agoniser
gre za življenje ali smrt il y va de la vie
do smrti mučiti koga tourmenter quelqu'un à mort
na smrt obsoditi condamner à mort
rešiti koga smrti sauver la vie à quelqu'un
do smrti se zgarati se tuer à la besogne (ali au travail), s'échiner
viseti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
smrt tiranu! mort au tyran!
smrt fašizmu, svoboda narodu! mort au fascisme, liberté au peuple!

smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

do smrti hasta la muerte
v primeru smrti en caso de muerte
oznanilo o smrti anuncio m de defunción
na smrt bolan enfermo de muerte
na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
po smrti objavljen póstumo
boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
za življenje ali smrt a vida o muerte
prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
iti v smrt ir a la muerte
do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
najti smrt hallar la muerte; perecer
na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
rešiti koga smrti salvar la vida a alg
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
do smrti se zgarati matarse a trabajar
pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte

smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo

smrten primer muerte f
smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
smrtna bledica palidez f cadavérica
smrtna celica cámara f de ejecución
smrtni greh (rel) pecado m mortal
smrtni boj agonía f, último trance m
smrtno hropenje estertor m de la agonía
smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
smrtne muke angustias f pl mortales
smrtna nevarnost peligro m de muerte
rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
smrtna obsodba sentencia f de muerte
smrtni padec caída f mortal
smrtna postelja lecho m de muerte
smrtna rana herida f mortal
smrtno sovraštvo odio m mortal
smrtno spanje sueño m de muerte
smrtni strah angustias f pl mortales
prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
smrtni vzrok causa f de la muerte
smrtni žarki rayos m pl mortíferos

spòr (spôra) m conflitto, contrasto, controversia, questione, contenzioso, dissapore, dissidio, diverbio, lite; jur. il contendere, vertenza; (dolgotrajen spor) querelle; vulg. scazzo:
predmet spora oggetto del contenzioso, del contendere
interesni, kompetenčni spor conflitto di interessi, di competenza
poravnati spor comporre una controversia, un dissidio
rešiti spor risolvere una vertenza
pren. jabolko spora il pomo della discordia
spor med zakoncema dissapori fra i coniugi
bistvo spora il nodo della questione

téža (-e) f

1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico

uganka samostalnik
1. (miselna igra) ▸ rejtvény, fejtörő, találós kérdésPravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi mavrica. ▸ Az előző héten feltett találós kérdés helyes megfejtése a szivárvány.

2. (neznana stvar ali problem) ▸ rejtély, talányKot ostaja uganka njeno življenje, je skrivnostna tudi njena poezija. ▸ Ahogy egész élete talányokban gazdag, költészete is rejtélyes.

ugánka riddle; puzzle; enigma; mystery; (težak problem) teaser, brainteaser

njegovo vedenje mi je ugánka hiš behaviour is a riddle (ali is incomprehensible) to me
govoriti, izdražati se v ugánkah to speak in riddles, to riddle, to enigmatize
(za)staviti ugánko to set (ali to propose) a riddle (ali, zlasti z besedno igro: a conundrum)
rešiti ugánko to solve (ali to answer, to guess) a riddle, to riddle, to unravel a puzzle

ugánka devinette ženski spol , énigme ženski spol , probléme moški spol

besedna uganka logogriphe moški spol
slikovna uganka rébus moški spol
zlogovna uganka charade ženski spol
rešiti uganko résoudre une énigme (ali une devinette), trouver la clef (ali le mot) de l'énigme
to je zame uganka c'est pour moi une énigme

ugánka (-e) f

1. indovinello; cruciverba; rebus:
razrešiti, rešiti uganko risolvere l'indovinello

2. pren. enigma, interrogativo:
večna uganka življenja l'eterno interrogativo della vita
biti za koga velika uganka essere un grande enigma per qcn.
pren. govoriti v ugankah parlare per rebus

ugánka adivinanza f ; enigma m ; acertijo m ; misterio m

besedna uganka logogrifo m
slikovna uganka jeroglífico m; (križanka) crucigrama m
zlogovna uganka charada f
reširev uganke solución f del enigma
rešiti uganko resolver un enigma