Franja

dīvellō -ere -vellī in -vulsī -volsum, mlajše -vulsum

1. raztrgati, pretrgati, razčesniti: Gell., Amm., magnos manibus d. montīs, divolsā nube Lucr., d. manibus nodos V. razvozlati, corpus O., suos artūs morsu O., ea cornu divulsere boves O., divulsa membra O., d. vulnus (obvezo rane) manibus Auct. b. Afr., effigies Pisonis T.; klas. le pren. = razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), na silo ločiti (ločevati), prekiniti, ukiniti, uničiti (uničevati): res copulatas, commoda civium, affinitatem Ci., amorem querimoniis H., somnos divellit cura H. prekine, moti, d. amicitiam Sen. ph.; pass.: distineor ac divellor dolore Ci.

2. occ. odtrg(ov)ati, odčehniti, odčesniti, ločiti; abs.: nec me … Gyes divellet umquam (sc. a te) H.; Od kod? s samim abl.: d. Damalin adultero H., ramum suo trunco O.; z a(b): neque ab eo (sc. a Catilina) divelli possunt Ci., qui a me mei servatorem capitis divellat Ci., divelli liberos a parentum complexu S., se ab hoste L., divelli a se et abripi Cu., uxor, ne ab aegro divelleretur Iust.; med.: divellimur inde V., non ego amplexu divellerer tuo V.; pren.: divelli ab otio, a voluptate Ci.

écheveau [ešvo] masculin štrena, predeno; figuré zaplet; zmešnjava, zmeda

débrouiller, démêler l'écheveau razmotati štreno, figuré razjasniti, razvozlati
dévider l'écheveau de quelque chose (figuré) prinesti jasnost v kaj
mettre en pelote un écheveau namotati štreno v klobčič

geroglifico

A) agg. (m pl. -ci) hieroglifski

B) m hieroglif (tudi pren.):
non riesco a capire i tuoi geroglifici ne morem razvozlati tvojih hieroglifov

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

Knoten, der, (-s, -) vozel (tudi [Schiffahrt] Schifffahrt); (Verdickung) odebelina, grčica, zdebelina, bunčica, vozliček; im Holz: grča; (Gichtknoten) grčica; bei Pflanzen: kolence, koleno; Technik grudica; (Straßenknoten, Bahnknoten) vozlišče, križišče; im Drama: zaplet; im Haar: figa; einen Knoten machen/binden narediti vozel; einen Knoten lösen/aufmachen razvezati, razvozlati; einen Knoten haben figurativ imeti neko težavo v sebi; Pflanzenkunde durch Knoten abgeteilt kolenčast

puzzle² [pʌzl]

1. prehodni glagol
zmesti, zbegati, osupniti, začuditi; delati komu preglavice, dajati opravka; komplicirati, zmešati; beliti si glavo, premišljevati

2. neprehodni glagol
biti zmeden, zbegan (over, about)

to puzzle one's brains (ali head) beliti si glavo
to puzzle it out razvozlati, rešiti (problem)
to puzzle over beliti si glavo s čim

razvozlávati (-am) imperf. glej razvozlati | razvozlavati

skrivnóst (-i) f

1. mistero:
razrešiti, razvozlati skrivnost sciogliere il mistero
rel. verska skrivnost mistero della fede

2. segreto; confidenza; knjiž. arcano:
odkriti, povedati, zaupati skrivnost svelare, dire, confidare un segreto
uradna, državna, vojaška skrivnost segreto ufficiale, di Stato, militare
poklicna skrivnost segreto professionale
skrivnost uspeha il segreto del successo

šífra (-e) f cifra, codice; ekst. crittogramma:
komunicirati v šifrah comunicare in codice
razvozlati šifro decifrare un codice, un crittogramma

uganka samostalnik
1. (miselna igra) ▸ rejtvény, fejtörő, találós kérdésPravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi mavrica. ▸ Az előző héten feltett találós kérdés helyes megfejtése a szivárvány.

2. (neznana stvar ali problem) ▸ rejtély, talányKot ostaja uganka njeno življenje, je skrivnostna tudi njena poezija. ▸ Ahogy egész élete talányokban gazdag, költészete is rejtélyes.