Franja

растворять, растворить

1. odpirati, odpreti; razmakniti (krake šestila);

2. raztapljati, raztopiti (v tekočini); (z)mešati (z vodo);

розпла́вити -влю док., raztopíti -ím dov.

розтопи́ти -топлю́ док., zakuríti -kúrim dov., raztopíti -ím dov., stalíti -ím dov.

розчини́ти -ню́ док., raztopíti -ím dov.

colliquefīō -fierī -factus sum (docela) stopiti (stapljati) se, raztopiti (raztapljati) se: Varr., Ci.

colliquēscō -ere -līquī

1. topiti se, stopiti (stapljati) se, raztopiti (raztapljati) se: Col., ut aurum colliquisset Varr. ap. Non., cum caro in humorem crassum igni colliquescit Ap.; pren.: Victorini mei lacrimis … colliquesco Fr. od solza … se mi topi srce.

2. pren. jasen in očiten posta(ja)ti, očitno na dan pri(haja)ti: Boet.

condēliquēscō -ere docela razbliniti (razblinjati) se, raztopiti (raztapljati) se: Ca.

dēliquēscō in dīliquēscō -ere -licuī (—) raztopiti (raztapljati) se: Ph., Col., corpus delicuit O.; pren. = giniti: Lact., alacritate futtili (v ničevi lahkomiselnosti) d. Ci.

diffluō -ere -flūxī (-flūxum)

1. razteči (raztekati) se, razli(va)ti se: Rhenus … in plures diffluit partes C., quoniam … diffluere umorem … cernis Lucr.; pren.: ut nos quasi extra ripas diffluentīs coërceret Ci., efficiatur aptum illud, quod fuerit antea diffluens Ci. tako rekoč razlito, cernere erat … quot linguarum opera ex ore virginis diffluebant M.

2. pren.
a) raztopiti (raztapljati) se, topiti se, potopiti se v kaj, plavati v čem, čezmerno vda(ja)ti se čemu: iuvenes sudore diffluentes corpora Ph. ki se jim po vsem telesu cedi znoj, d. sudore Plin. ves prepoten biti, d. luxuriā et lasciviā Ter., intellegemus, quam sit turpe diffluere luxuriā Ci. ali d. luxu L., Col. ali in luxum Prud. popolnoma vdajati se razkošju, razkošno živeti, homines deliciis diffluentes Ci., Graeci otio diffluentes Ci., d. divitiis Sen. ph., risu Ap. od smeha skoraj počiti; v pass. brezos.: die noctuque ludatur, bibatur, … diffluatur Aug. naj se … razuzdano živi.
b) (o neživih subj.) razbliniti (razblinjati) se, razgubiti se, razpršiti se, giniti, izginiti (izginjati), miniti: omnia, quae dilapsa iam diffluxerunt Ci. kar je že razpadlo in se razpršilo, cogere, ut ab summo tibi diffluat altus acervus (papaveris) Lucr., ubi per socordiam vires, tempus, ingenium diffluxere S., ubi (vita) per luxum et neglegentiam diffluit Sen. ph., diffluxisse iecur L., diffluunt iuga montium Sen. ph., mendacium per se corruptum … diffluit Lact., nolo in aliud horae diffluant Aug.

dīmadēscō -ere -maduī raztopiti se, (o snegu) skopneti: dimaduere nives Lucan.

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

distābēscō -ere -tābuī (—) raztopiti se, raztaliti (raztaljati) se: Veg., sal distabescat Ca.; pren.: in quantas iniquitates distabui Aug., se vituperavit et distabuit Aug.

fluēscō -ere (—) (—) (incoh. glag. fluere) tekoč postati, raztopiti se: Aug.

fondre* [fɔ̃dr] verbe transitif ulivati; (raz)topiti, (s)taliti; stopiti, zmešati; združiti, (s)kombinirati; vnovčiti (delnice); verbe intransitif taliti se, tajati se, kopneti, raztopiti se; navaliti (sur na); figuré izginiti, skopneti; familier (s)hujšati

se fondre raztopiti se, izginiti
fondre du plomb topiti svinec
fondre une cloche ulivati zvon
fondre la glace (figuré) prebiti led
fondre deux livres en un seul združiti dve knjigi v eno samo
la glace fond led se taja
la grêle fond toča se usuje
fondre en larmes spustiti se v hud jok
l'argent lui fond dans les mains denar mu kopni v rokah
fondre sur quelqu'un planiti, navaliti na koga
l'épervier fond sur sa proie skobec plane na svoj plen
tous les malheurs lui ont fondu dessus vse nesreče so se zgrnile nanj
elle a fondu de dix kilos deset kil je shujšala
le ciel se fond en eau lije kot iz škafa
faire fondre quelque chose stopiti kaj; odpraviti, odstraniti kaj

iskráviti se ìskrāvīm se raztopiti se

istòpiti ìstopīm (se) stopiti (se), raztopiti (se): maslac se istopio

liquēscō ere (—) (—) (incoh. glag. liquēre)

1. (s)topiti se, raztopiti (raztapljati) se, (s)kopneti: Plin., cera liquescit V., chalybs vasta fornace liquescit V., tabem liquescentis nivis ingrediebantur L.; occ.
a) (se)gniti, (z)gniti, (s)trohneti: (sc. corpora) dilapsa liquescunt O.
b) (o vodi) (z)bistriti se, (iz)čistiti se: aqua, quae paulatim … liquescit Auct. b. Alx.
c) (o zvočnikih l, r, m, n) stopíti (stapljati) se, zli(va)ti se: Prob.

2. metaf.
a) tako rekoč (z)vodeneti, giniti, (o)slabeti, (pre)miniti ((pre)minevati), preiti (prehajati): sic tua … semper fortuna liquescat O., mens liquescit O., incommodum summum est minui et deperire et, ut proprie dicam, liquescere Sen. ph.
b) (po)mehkužiti se: qua (sc. voluptate) cum liquescimus fluimusque mollitiā Ci.

melt² [melt]

1. neprehodni glagol
topiti se, raztopiti se, taliti se; stapljati se (into)
figurativno otajati se, omehčati se (srce); prelivati se(barve, robovi)

2. prehodni glagol
topiti taliti
figurativno omehčati, otajati, ganiti

to melt in one's mouth topiti se v ustih (jed)
he looks as if butter would not melt in his mouth videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti
to melt into tears topiti se v solzah, točiti solze
in the melting mood raznežen

potòpiti pòtopīm
I.
1. potopiti: potopiti ladu
2. poplaviti: potopiti njive
3. namočiti: potopiti rublje, konoplju
4. vse raztopiti
II. potopiti se
1. potopiti se
2. utoniti

rārēscō -ere (incoh. k *rārēre iz rārus)

1. (raz)redčiti se, (s)taniti se, (s)tanjšati se, (z)rahljati se, raztopiti (raztapljati) se, raziti (razhajati) se, razpršiti (razprševati) se, izgubiti (izgubljati) debelino (gostoto, gostost), posta(ja)ti rahel, ohlápniti, ohlapé(va)ti: rarescunt nubila Lucr., rarescit terra calore Lucr., tellus in liquidas rarescit aquas O. se raztopi, rarescunt claustra Pelori V. se odprejo, rarescit multo vulnere miles Sil. vrste se redčijo, sonitus rarescit arenae Pr. pojema.

2. posta(ja)ti redek (pičel, boren), (z)redčiti se, (z)manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati: et dubios cernit rarescere montes Lucan., paulatim rarescunt (sc. colles) T., ibis efficit, ut rarescant mortiferae pestes absumptae Amm., venefici, qui tunc rarescebant Amm., ita iustitia rarescet, ita impietas et avaritia crebrescent Lact., quod iustitia rarescit, iniquitas increbrescit Tert.