Franja

Zadetki iskanja

  • echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

    echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
    echar el alma komaj dihati
    echar barriga debel postati, trebuh dobiti
    echar la bendición blagosloviti; poročiti
    echar bilis besen postati
    echar los bofes vse sile napeti
    echar un brindis napiti, nazdraviti
    echar cálculos preračunati, preudariti
    echar carnes zrediti se, debel postati
    echar un cigarro cigaro kaditi
    echar al coleto pogoltniti
    echar coplas pesmi (popevke) peti
    echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
    echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
    echar los dientes zobe dobi(va)ti
    echar un discurso govor imeti
    echar espumarajos peniti se od jeze
    echar un fallo sodbo izreči
    echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
    echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
    echar hojas liste dobiti
    echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
    echar maldiciones preklinjati
    echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
    echar una mano, echar una partida igrati partijo
    echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
    echar al mundo na svet prinesti, roditi
    echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
    echar pestes preklinjati, razsajati
    echar pie a tierra razjahati; izstopiti
    echar raíces korenine pognati
    echar raya prečrtati; izkazati se
    echar sangre kri pljuvati, kri puščati
    echar el sello nalepiti znamko
    echar suertes žrebati
    echar tacos preklinjati in razgrajati
    echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
    echar (la) voz razširiti glas
    echarla de escritor pisatelja se delati
    ¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
    ¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
    echar al aire v zrak vreči; razgaliti
    echar a la cara očitati
    echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
    echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
    echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
    echar a perder pokvariti, uničiti
    echar a pique, echar a fondo potopiti
    echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
    echar de beber naliti (pijače)
    echar de comer jesti dati
    echar de menos pogrešati; hrepeneti po
    echar de repente govoriti brez priprave
    echar de sí od sebe dati; odbiti
    echar de ver videti, zagledati; uvideti
    por alto prezirati
    ¡échate! tiho! (psu)
    echar a (correr) začeti (teči)
    echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
    echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
    echarse atrás umakniti se
    echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
    echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
    echarse a perder pokvariti se, propasti
    echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
    echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
    echarse de codos nasloniti se na komolce
    echarse de ver zapaziti, spoznati
    echarse sobre planiti na, nenadoma napasti
  • hrúp noise; (bučen) uproar; (oglušajoč) din; tumult; row; bustle; hubbub; commotion; žargon shindy

    dvigniti strašanski hrúp to kick up a tremendous row
    delati hrúp to make a noise, to make a din, to kick up a shindy
    mnogo hrúpa za nič much ado about nothing; a great fuss about nothing; a storm in a teacup
    prazen hrúp fuss
    hrúp na ulici bustle in the street
    peklenski hrúp pandemonium, unholy racket, pogovorno a heck of a row
    velik hrúp uganjati, delati (razgrajati) to bawl, to make a loud noise, to raise a storm, to clamour, arhaično to vociferate
    vse je to bilo opravljeno brez hrúpa that was all done on the quiet
    mnogo hrúpa dvigniti (pogovorno) to make a great to-do about something
  • jaleo moški spol ščuvanje, gonja (psov); plesna prireditev, hrupno veseljačenje, razgrajanje

    armar jaleo razgrajati
    meter en un jaleo v zadrego spraviti
  • kick up prehodni glagol
    visoko brcniti

    to kick up a dust (ali a fuss, a row) prah dvigati, razgrajati
    to kick up one's heels plesati, zabavati se
  • make*2 [méik]

    1. prehodni glagol
    delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
    predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
    pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
    figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
    povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
    znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
    (z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
    meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
    pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
    zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
    sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
    navtika zagledati (kopno)
    britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
    elektrika spojiti
    ameriško, sleng identificirati koga

    2. neprehodni glagol
    nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
    nastopiti (plima), naraščati (voda)
    figurativno povzročiti, pripeljati do

    to make advances truditi se koga pridobiti
    to make no account of ne ozirati se na kaj
    to make allowance for upoštevati, biti uvideven
    to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
    to make angry zjeziti
    to make an appointment dogovoriti se za sestanek
    to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
    as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
    to make a bag imeti dober lov
    to make the bed postlati
    to make believe pretvarjati se, hliniti
    to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
    to make bold drzniti si, upati si
    to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
    to make one's bread vzdrževati se sam
    sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
    this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
    to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
    to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
    to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
    to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
    to make cards mešati karte
    to make certain prepričati se
    to make clear objasniti, razložiti
    to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
    to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
    to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
    to make no doubt ne dvomiti
    to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
    to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
    to make an effort potruditi se
    to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
    to make an example of eksemplarično kaznovati
    to make an exhibition of o.s. spozabiti se
    to make faces at pačiti se komu
    to make a face nakremžiti se
    to make a figure zgledati smešen
    to make a fire zakuriti
    you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
    to make one's fortune obogateti
    to make a fool of o.s. biti za norca
    to make a fool of s.o. imeti koga za norca
    to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
    to make friends with sprijateljiti se s kom
    to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
    to make a go of uspeti v čem
    to make good uspeti
    to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
    to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
    to make a habit of it priti v navado
    to make haste pohiteti
    to make hay pospraviti seno
    to make hay of napraviti zmešnjavo
    to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
    to make head(way) napredovati
    to make headway against premagati (težave)
    not to make head or tail of ne razumeti
    ameriško to make a hit postati popularen
    to make o.s. at home biti kakor doma
    ameriško to make it uspeti
    navtika to make it so izvršiti nalog
    to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
    to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
    ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
    to make known sporočiti, objaviti
    to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
    to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
    sleng to make like posnemati
    to make a living preživljati se
    to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
    to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
    to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
    to make one's mark on vtisniti svoj pečat
    to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
    to make a match dobro se omožiti (oženiti)
    to make a good meal dobro jesti
    to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
    to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
    to make a monkey out of osmešiti koga
    to make money dobro zaslužiti, obogateti
    to make the most of čim bolj izrabiti
    to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
    to make mouths at pačiti se komu
    to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
    to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
    to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
    to make a name for o.s. napraviti si ime
    to make a night of it prekrokati vso noč
    to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
    to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
    to make of tolmačiti, razlagati si
    to make one of priključiti se
    to make the pace voditi, diktirati tempo
    to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
    to make peace skleniti mir
    to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
    to make a play for poskužati pridobiti
    to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
    navtika to make port pripluti v pristanišče
    to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
    to make a price nastaviti ceno
    to make a practice of imeti navado, navaditi se
    to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
    to make ready pripraviti
    to make the rounds obhoditi (stražar)
    to make sail odpluti, odjadrati
    to make o.s. scarce izginiti
    to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
    to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
    to make shift with pomagati si, nekako urediti
    to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
    to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
    to make it snappy podvizati se
    to make s.o. sore razjeziti koga
    to make a splash napraviti senzacijo
    to make a speech imeti govor
    to make great strides hitro napredovati
    to make a stab at poskusiti kaj narediti
    navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
    to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
    to make sure prepričati se
    to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
    to make tick pripraviti do dela
    to make good time hitro napredovati
    this makes the 10th time to je že desetič
    to make a good thing of obrniti v svojo korist
    to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
    to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
    ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
    to make a train ujeti vlak
    to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
    to make o.s. understood jasno se izraziti
    to make use of uporabiti kaj
    to make way utreti si pot, napredovati
    to make one's way in the world uspeti v življenju
    to make one's way out oditi
    to make way for umakniti se komu
    to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
    to make war upon vojskovati se s kom
    navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
    to make short work of hitro kaj končati
    to make water scati
  • meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

    meter en la cabeza v glavo vbiti
    meter cizaña povzročiti razprtijo
    meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
    meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
    no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
    meter miedo navdati s strahom
    meter las narices en svoj nos vtikati v
    meter la pata blamirati se
    meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
    meter ruido hrušč delati, razgrajati
    meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
    meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
    meterse en los peligros v nevarnost se podati
    meterse en todo povsod svoj nos imeti
    meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
    meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
    meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
    meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
    meterse fraile postati menih
    meterse soldado nastopiti vojaško službo
    no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla
  • mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

    1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

    2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

    3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

    4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

    Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.
  • murga ženski spol godba; domače slab orkester; hrušč, razgrajanje

    dar murga (a) hrušč delati, razgrajati, komu levite brati, koga nadlegovati, mučiti
  • potin [pɔtɛ̃] masculin

    1. zlitina iz bakra in cinka, rdeča méd; tómbak

    2. familier čenčanje, opravljanje; hrup

    faire des potins sur quelqu'un opravljati koga
    faire du potin, un potin du diable velik, peklenski hrup delati, razgrajati, delati kraval, kravalirati
  • red1 [red] pridevnik (redly prislov)
    rdeč; rus; pordečen (with od)
    okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
    politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

    as red as a rose rdeč kot vrtnica
    red admiral (metulj) admiral
    Red Army Rdeča armija
    a red battle krvava bitka
    red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
    red cent bakren novčič
    red chalk krvavec (kamen)
    red coats sleng vojaki
    red deer jelen
    red eye ameriško, sleng cenen viski
    red eyes with tears od jokanja rdeče oči
    red flag rdeča zastava
    red flannel sleng jezik
    red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
    red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
    red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
    red light rdeča luč
    red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
    red meat govedina, bravina
    a red radical politika hud, zagrizen radikal
    red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
    red vengeance krvavo maščevanje
    red weed mak
    red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
    neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
    to be red with anger biti rdeč od jeze
    it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
    to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
    to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
    to make red pordečiti
    to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
    to see red figurativno pobesneti
    to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
    to turn red postati rdeč, zardeti
  • to-do [tədú, -du:z] samostalnik
    pogovorno (množina to-dos) hrup, hrušč, razgrajanje
    figurativno veliko govorjenja (o), vik

    to make a to-do delati hrup, razgrajati
    to make much to-do about s.th. figurativno veliko govoriti, mnogo hrupa dvigniti o čem
  • vacarme [vakarm] masculin hrup, trušč, razgrajanje, kraval

    faire du vacarme razgrajati
    un vacarme d'enfer peklenski hrup
  • whoop [hu:p]

    1. samostalnik
    glasen krik, vpitje, krik in vik, kričanje; bojni krik, krik maščevanja
    pogovorno prebita para

    not worth a whoop počene pare ne vreden

    2. neprehodni glagol
    vpiti, kričati; sopsti, sopihati
    prehodni glagol
    zavpiti (kaj), kričati na koga, nahruliti (koga)

    to whoop it up ameriško, sleng razgrajati

    3. medmet
    hej! halo!

    whoop for...! naj živi...! živel...!