Franja

tunicātus 3 (tunica)

1. oblečen v tuniko, odet v tuniko: Ci. idr., tunicata iuventus Enn. fr. (o Kartažanih, kar izpričuje semitski izvor tega oblačila), tunicata quies Mart., Sid. (o udobnem življenju na kmetih); revno ljudstvo je nosilo sploh samo tuniko brez toge: tunicatus populus T. (Dial.) ali popellus H. ljudstvo v tuniki („suknjiču“) = revno ljudstvo; tako tudi subst. pl. tunicātī -ōrum, m tunikaši, oblečen(c)i v togo: Ci.

2. metaf. kožo (kože) imajoč: caepe Pers.

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

vivir do-, pre-živeti, živeti, bivati, stanovati; trajati; obstati (obstojim)

vivir del aire (fig) od zraka živeti
vivir amancebado živeti v divjem zakonu
vivir a lo grande razkošno živeti
vivir a su gusto udobno živeti
vivir de caridad živeti od miloščine
vivir despreocupado brezskrbno, tjavdan živeti
vivir pobremente, en estrechez revno živeti, težko se prebijati skozi življenje
viviendo mi padre za življenja mojega očeta
¡viva! naj živi!
¡vive Dios! pri moji veri!
¡vivir para ver! to bi pa rad videl!; kdo bi si bil to mislil!
¿quién vive? (voj) kdo je! kdo gre? (stražarjev klic)
ir a vivir a otra casa menjati stanovanje
está que no vive (pop) smrtno je zaljubljen; konec je z njim

vocabolario m (pl. -ri)

1. slovar, besednjak; vokabular:
vocabolario bilingue, monolingue dvojezičen, enojezičen slovar
vocabolario francese, latino francoski, latinski slovar
vocabolario illustrato, scolastico, tascabile ilustrirani, šolski, žepni slovar
consultare un vocabolario pogledati v slovar, poiskati v slovarju

2. besedišče, besedje:
vocabolario povero, ricco revno, bogato besedišče
il vocabolario dei biologi, dei chimici besedišče biologov, kemikov
è una parola che non esiste nel mio vocabolario pren. tega ne poznam, ne počnem

zùdur neskl. prid. (t. zügürt) reven, ubog: zudur kesom z revno denarnico

žívjeti žívīm, 3. mn. oni žívē, žívi, žívljāh žívljāše, žívio žívjela (ijek.), žíveti žívīm, žíveo žívela (ek.)
I. živeti: živjeti kao bubreg u loju živeti brez skrbi; živjeti na tudi račun, na veresiju, po modi, od danas do sutra, za djecu, u miru, za sebe; živjeti na velikoj nozi živeti potratno; živjeti iz dana u dan; nemati od čega živjeti; živjeti kojekako težko, revno živeti; živjeti i dati drugome da živi; on živi samo za svoj rad; ne živi mi se naveličan sem življenja, sit sem življenja; živjela, živela naša domovina; ovdje živim godinama
II. živjeti se razumeti se: bila tako dva susjeda, živjeli se lijepo, kao braća; ovdje se lijepo živi

ἐλεεινός 3, ep. poet. ἐλεινός (ἔλεος) 1. pomilovanja (sočutja, usmiljenja) vreden, nesrečen, beden. 2. usmiljen, milosrčen. – adv. ἐλεεινά revno, bedno, ἐλεεινὸν δρᾶν milosrčno, usmiljeno ravnati.

акриды m pl. kobilice;
питаться акридами (и диким мёдом) revno se hraniti, stradati