Franja

taxer [takse] verbe transitif obdavčiti; določiti ceno, stroške (quelque chose čemu); figuré obtožiti (de česa), pripisovati komu določeno lastnost, označiti, imenovati

taxer les objets de luxe obdavčiti luksusne predmete
prix masculin pluriel taxés (uradno) določene cene
taxer quelqu'un d'avarice, de méchanceté, de partialité obdolžiti koga skoposti, zlobnosti, pristranosti

überbewerten etwas previsoko ceniti (kaj), pripisovati prevelik pomen (čemu)

zurücksetzen postaviti nazaj, Pflanzen, ein Kind auf einen Stuhl: posaditi nazaj; einen Zaun usw.: umakniti; ein Auto: zapeljati nazaj, umakniti; Zweige: Agronomie und Gartenbau prikrajšati, skrajšati; figurativ zapostavljati, zanemariti, pripisovati manjši pomen; intransitiv Geweih: slabeti

affare m

1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
questo è affare suo to je njegova stvar
fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen

2. posel, kupčija:
proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
fare un buon affare skleniti dober posel
uomo d'affari posloven človek, poslovnež
dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo

3. afera, zadeva, proces:
l'affare Dreyfus afera Dreyfus

4. pog. zadeva, stvar; onè:
un affare da nulla malenkost
è un affare serio to pa je resna zadeva
cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?

5. stan:
persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
donna di mal affare vlačuga
gente di mal affare malopridneži

asserō² (adserō) -ere -seruī -sertum

1. (pri)doda(ja)ti, prilastiti (prilaščevati), prisvojiti (prisvajati), izgovoriti (izgovarjati), prireči (prirekati) komu kaj: me assere caelo O. pridruži me bogovom, ass. alicui regnum L. epit., lapidis illi (sapienti) duritiam Sen. ph. pripisovati, se studiis Plin. iun. vdati se; brez dat.: asserebant salutaria rei publicae... fata conditorem conservatoremque Romani nominis Vell., haec (gaudia) utrāque manu complexuque assere toto Mart.; z dvojnim acc.: quos pericula rei publicae imperatores asserebant Val. Max.; refl. (pri)lastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, izgovoriti (izgovarjati) si, prireči (prirekati) si: totam sibi laudem alicuius rei Val. Max., sibi possessionem Asiae Cu., sibi dominationem Suet., sibi nomen sapientis Q. ali sibi cognomen Felicis Plin. vzdeti si, Graecam sibi virginem Iust.; brez dat.: nec laudes assere nostras (sc. tibi) O.; z dvojnim acc.: Iovis, quem patrem sibi Alexander adsereret, oraculum eludens Cu.

2. occ. iur. koga kakemu stanu priključiti (dotakniti se ga in nanj položiti roko),
a) koga za svobodnega proglasiti (proglašati), osvoboditi (osvobajati) koga: ass. manu aliquem ali manu aliquem liberali causā Pl., ego liberali illam adsero causā manu Ter., ads. manu in libertatem Varr., aliquem in liberali causā Ci., aliquem tamquam filium Q., in iis enim, qui adserantur in libertatem L., quoscumque libuisset, in libertatem asserebant Suet., asserto (Menā) in ingenuitatem Suet., qui se ex libertinitate ingenuitati asserant Dig., asserui iam me O. že sem se osvobodil.
b) koga za svojega sužnja (svojo sužnjo) proglasiti (proglašati), prisvojiti (prisvajati) si, lastiti si kot sužnja (sužnjo) koga: clienti negotium dedit (Appius), ut virginem in servitutem adsereret L., Appius virginem ingenuam... in servitutem asserere conatus Suet.

3. pren.
a) koga ali kaj koga ali česa oteti, osvoboditi (osvobajati), (ob)varovati, koga ali kaj neoškodovanega ohraniti (ohranjati), braniti, (za)ščititi: se ab iniuria oblivionis, se a mortalitate Plin. iun., auriculas Mart. varovati poslušanja slabih verzov, in asserenda libertate Q., Suet. pri obnavljanju svobode, post assertam a Manlio urbem Fl.
b) zahtevati, da se kaj prizna za resnično = proglasiti (proglašati), trditi, potrditi (potrjevati), da je kaj res(nično) ali veljavno, veljavo pridobiti kakemu mnenju, zastopati kako mnenje: Colchidis furorem Mart., defectum lunae Macr.; z dvojnim acc.: se Iovem Aur.; z ACI: asserens minus verecundum esse Sen. rh.; z neodvisnim govorom: Aur. Od tod subst. pt. pf. assertum (adsertum) -ī, n trditev, dokaz: M.

assīgnō (adsīgnō) -āre -āvī -ātum

1. odkaz(ov)ati, nakaz(ov)ati, z nakazilom izročiti (izročati), odrediti (odrejati), podeliti (podeljevati): inferiorem aedium partem adsignavit... Clodiae Ci., hoc quoque attendite, apparitores a praetore adsignatos habuisse decumanum Ci., per tuum servolum ordines adsignatos Ci., ads. alicui ordinem (centurionstvo) L., equiti certus numerus aeris est adsignatus L., quibus (iuvenibus) deportanda Romam regina Iuno adsignata erat L. ki jim je bilo naročeno, naj privedejo..., „iumenta“, inquit, „adsignari... iussi“ Cu., ass. libertos liberis Icti. odrediti, katerega otroka osvobojenec naj bo kdo; poseb. naselnikom zemljišča nakaz(ov)ati, odkaz(ov)ati, podeliti, razdeliti (razdeljevati): ads. agrum L., agrum militibus Ci., duo milia iugerum campi Leontini rhetori adsignasti Ci., ads. urbem agrumque colonis L., locum, in quo novum oppidum aedificetur L., loca Ci.; pren.: dum... agros adsignant H. so ljudi privajali na poljedelstvo.

2. pren.
a) odkaz(ov)ati, določiti, odločiti (odločati), nameniti (namenjati), prisoditi (prisojati): munus humanum a deo adsignatum defugere Ci., id quemque habiturum, quod proximae lucis adsignatura fortuna est Cu., transfugae... imperium adsignabunt? T. bodo odločali o vladarstvu? adsignatae etiam domibus inimicitiae T. priseženo; ass. aliquem alicui rei določiti (določati), nameniti (namenjati) koga za kaj, podeliti (podeljevati) koga čemu: quoniam hunc sexum (muliebrem) custodiae et diligentiae assignaverat (natura) Ci. ap. Col., cui sententiae personam L. Crassi... assignando iudicium suum cum illius auctoritate coniunxit Q., sors et urna fisco iudicem assignat Plin. iun.
b) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati): ads. mortem Clodii virtuti Milonis Ci., culpae fortunam Ci. slučaj pripisovati osebni krivdi, patere nos omnia... tuo consilio adsignare L., fortia facta gloriae principis ads. T.

3. izročiti (izročati), preda(ja)ti: Dig., Eumenem... adsignari (ali adservari) custodibus praecepit Iust.; pren.: assignati sumus (dis) Sen. ph., (verbum) in clausula positum assignatur auditori et infigitur Q. se izroča in predaja, bonos iuvenes... assignare fortunae Plin. iun.

4. zapečatiti: adsigna... tabellas Pers.; z dat.: instrumento divisionis Icti.; abs.: scripsi coram subscribente et assignante domino Icti.

attribuer [-bɥe] verbe transitif do-, podeliti; prisoditi, dati; pripis(ov)ati

s'attribuer pripisovati si, lastiti si, prisvojiti si, zahtevati kot svoje
un prix, une récompense podeliti nagrado
attribuer une grande importance à quelque chose pripisovati veliko važnost čemu
s'attribuer tous les mérites lastiti si vse zasluge
il s'attribue ce qui ne lui appartient pas lasti si, kar mu ne pripada

cargo moški spol tovor; nakladanje; teža; trgovina dolg; obtožba, obdolžitev; naloga, naročilo; dolžnost, obveznost; služba, dostojanstvo

cargo de conciencia pomisleki vesti
a cargo de v breme; pod poveljstvom ali nadzorstvom
cesar en el cargo prenehati s službo
desempeñar un cargo opravljati službo
hacer cargo a uno de a/c komu kaj pripisovati, očitati
hacerse cargo de a/c nekaj prevzeti; nekaj pretehtati, preiskati, razumeti
¡hazte cargo! le pomisli!
eso corre(va) de mi cargo to je moja stvar; za to bom že jaz sam poskrbel
tener a su cargo a/c skrbeti za kaj
cargos son cargas, cargo lleva carga čast (dostojanstvo) prinaša bremena

cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

cas sujet, régime prvi, četrti sklon
cas de conscience vprašanje vesti
cas douteux, de doute dvomljiv primer
cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
cas exceptionnel izjemen primer
cas extrême, limite skrajni primer
cas fortuit slučaj, naključje
un cas grave (médecine) resen, težak primer
cas litigeux sporen pravni primer
cas de nécessité stiska, beda
cas type izrazit, tipičen primer
le cas échéant v primeru, da se to zgodi
au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
dans le cas présent v sedanjem primeru
en aucun cas v nobenem primeru
en pareil cas v podobnem primeru
en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
selon les cas ustrezno okolnostim
par cas imprévu nepričakovano
être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
si tel est le cas če je to tako
comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res

charge¹ [ča:dž] samostalnik
naboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka (against)
tožba
množina stroški; taksa (of nad)
nadzorstvo, skrb (of do)
dolžnost (of za)
odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opomin

charge account mesečni kredit
to bear charges nositi stroške
I am at the charge of it to gre na moje stroške
to be in charge of voditi, upravljati, skrbeti za kaj
free of charge, no charge zastonj
to give in charge dati zapreti (koga)
to lay to s.o.'s charge pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česa
to make a charge for s.th. zaračunati kaj
petty charges drobni stroški
to prefer a charge vložiti tožbo
to return the charge odgovoriti na napad
to take charge of s.th. zavzeti se za kaj, vzeti v varstvo
to the charge of s.o. v breme koga
heavy charges veliki stroški
charges forward po povzetju
to sound the charge dati znak za napad

cher, chère [šɛr] adjectif drag, ljub; necenen, drag; dragocen (čas)

mon cher moj dragi
coûter, vendre, acheter, payer cher drago stati, prodati, kupiti, plačati
il me le payera cher to mi bo drago plačal
il fait cher vivre ici tu je življenje drago
la vie chère draginja
payer trop cher predrago plačati, preplačati
cette couturière prend cher ta šivilja je draga, precéj računa
ne pas donner cher de quelque chose nečemu ne pripisovati velike vrednosti
(familier) personne qui ne vaut pas cher moralno dvomljiva, nepriporočljiva oseba

compter [kɔ̃te] verbe transitif (pre)šteti, iz-, ob-, pre-, računati, izplačati; nameravati, upati, (trdno) računati (avec s); zanesti se (sur na); veljati (pour za, kot), nekaj biti, pomeniti, predstavljati

à compter de počenši z, od
à compter d'aujourd'hui od danes naprej
à pas comptés odločnih, usmerjenih korakov
tout bien compté et rabattu po skrbnem pretresu
sans compter (figuré) radodarno, obilno
cette robe ne me plaît pas, sans compter qu'elle est très chère ta obleka mi ni všeč, ne glede na to, da je zelo draga
il compte pouvoir partir demain računa, upa (namerava), da bo lahko odpotoval jutri
ne compter à rien quelque chose nobenega hrupa s čim ne delati, ne pripisovati večje važnosti čemu
plusieurs années de service imeti precéj službenih let
compter pour du beurre (populaire) ne biti važen
compter de tête računati na pamet
compter sans l'hôte računati brez krčmarja
compter les clous de la porte (familier) čakati (pred vrati)
compter les morceaux de quelqu'un komu grižljaje šteti
compter à la muette (musique) izpuščati (takte)
compter ses pas počasi iti, figuré previdno, preudarno iti na delo
cela ne compte pas to ne šteje, to ni pomembno, to ni važno
savoir compter znati računati, figuré znati gledati na svojo korist

conceder do-, pri-voliti, dopustiti; podeliti; prepustiti

conceder atención a paziti na
conceder una comisión priznati provizijo
conceder facilidades priznati olajšave
conceder la gracia a uno pomilostiti koga
conceder importancia pripisovati važnost
conceder la palabra dati besedo
conceder un plazo dati rok (odlog)

credit¹ [krédit] samostalnik
dobro ime, zaupanje; kredit, up; ugled, čast; zasluga; vpliv; pomembnost, spoštovanje; spričevalo opravljenem izpitu
ameriško reklama (v oddajah)

to give credit to verjeti čemu, zaupati komu
he is credit to his family je v čast svoji družini
it does you credit čast vam dela
to give credit for pripisovati (komu) kaj
to add to s.o.'s credit povečati komu ugled
to take credit for lastiti si zasluge za
letter of credit kreditno pismo
ameriško credit line navedba, od kod je vzet citat
to place (ali enter, put, pass, carry) credit to v dobro zapisati
with credit častno, odlično

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

debido dolžen; spodoben; pravi(len); primeren

debido a ello zaradi tega, zato
en (ali a su) tiempo debido o pravem času, pravočasno
en forma debida pravilno; po predpisih
como es debido kot se spodobi, kot je primerno
ser debido (a) pripisovati se (čemu), biti posledica (česa)

dēclīnō -āre -āvī -ātum (prim. gr. κλίνω, κλίνη)

I.

1.
a) trans. v drugo smer obrniti (obračati), odkloniti (odklanjati), odvrniti (odvračati): d. atomum Ci., (arietis) ictus laqueis exceptos L., ocellos Pr., non statim d. undam Cu. (o reki), pedamenta declinata Col. poševno stoječi; z adv., praep. in samim abl.: si quo inde agmen declinare voluissem L., si quā declinarent qui agebant ictum L., iter eo d. Cu., non se ab illo d. O. ne obrniti oči od njega, non prius ex illo flagrantia lumina d. Cat., d. paulum se extra viam Pl. obrniti, nares in alteram partem declinantur Cels., sese rectā regione viaï d. Lucr.; pesn. (litota): nec dulci declinat lumina somno V. ne obrne oči od sladkega spanja = nagne oči v sladko spanje.
b) intr. v drugo smer obrniti se, nagniti (nagibati) se, izogniti (izogibati) se: cohortes … declinavere paululum L., se, etiamsi in acie occurrerit, declinaturum L., declinare dixit atomum perpaulum Ci. Smer: Manlium iussit … ad se declinare L., vetus via regia nusquam ad mare declinans L. ki se nikjer ne nagiba k morju, quantum in Italiam declinaverat belli L., d. in fugam Cu., die iam in vesperum declinante Col. ko se dan že nagiba k večeru. Izhodišče: d. paulum viā militari Cu., rectā viā (pren.) Q., atomi errantes et de via declinantes Ci., d. paulum ad dexteram de via Ci., (d. de via tudi pren. = skreniti s poti dolžnosti: Ci., Gell.), d. a Capua Ci. ep., a recto itinere (pren. o govoru) Q.

2. pren.
a) trans. α) v drugo smer obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): d. suspicionem quaerentium Petr. iščoče odvrniti od sledi, aetate iam declinata Q. v visoki starosti, milites stupentis animi et naturali habitu declinati Gell. tope in omahljive nravi (čudi); s praep.: neque (mulierem) declinatam quidquam ab aliarum ingenio ullam reperies Ter. ki se po miselnosti razlikuje od drugih, ut declinet a proposito deflectatque sententiam Ci., rumoribus advorsat in pravitatem, secunda in casum, fortunam in temeritatem d. S. fr. (kaj na kaj zvračati, kaj čemu pripisovati), tako tudi: adversa in inscitiam Paeti declinans T. β) gram. besede pregibati (sklanjati, spregati, stopnjevati, izpeljevati): Varr., Q., in casus declinari Q. sklanjati se, verba declinata Q. izpeljanke; pri poznih slovničarjih je declinare le = sklanjati: Char., Don. idr. γ) ret. hoc oratio recta, illud figurā declinata commendat Q. prispodobni ali preneseni govor
b) intr. α) ogniti (ogibati) se čemu, izogniti (izogibati) se čemu, česa, odstopiti (odstopati) od česa, (za)pustiti kaj: ipse ab religione officii declinavit Ci., d. a malis Ci., a parvis delictis diligentius Ci., de statu suo Ci. ogniti se svojemu položaju ali izgubiti ga; abs.: magnā rerum permutatione impendente declinasse me paulum Ci. da sem se malo izognil. β) zaiti od česa, odmakniti se od česa, zastraniti od česa: aliquantum a proposito Ci., ut eo revocetur, unde huc declinavit oratio Ci., in hoc genus plerique cum declinavissent ab eo, unde profecti sunt, aberrarunt Corn., si qua in parte lubricum adulescentiae nostrae declinat, revocas T. γ) nagniti (nagibati) se k čemu, vda(ja)ti se čemu, naklonjen biti komu: coacti ab auctoribus iniuriae ad vindices futuros declinant L., plerique … ad discendum ius declinaverunt Q., d. in peius Q., Cyrus in asperam declinat Pholoën H.; abs.: paulatim declinat amor O. se sprevrže, se izpridi. δ) medic. na boljše se obrniti (obračati), odleči (odlegati): ubi ea (inflammatio) declinavit Cels., declinante morbo Plin., declinantibus doloribus Th. Prisc.

— II. occ. trans.

1. ogniti (ogibati) se komu, čemu, s poti iti komu, čemu, izmikati se komu, čemu, odbi(ja)ti koga, kaj: urbem unam mihi amicissimam declinavi Ci., non satis recte impetum d. (borilno) Ci., odbi(ja)ti, tako tudi (pren.): illa belua iudicii laqueos declinans Ci., invidiae impetum d. Iust.; d. victorem hostium exercitum Iust.

2. pren. odvrniti (odvračati) kaj, odbi(ja)ti kaj, odpovedati se čemu: vitia Ci., minas Clodii contentionesque Ci., ea, quae nocitura videantur Ci., impudicitiam uxoris T., ea maxime declinans, quorum recens flagrabat invidia T., d. societate culpae invidiam T., periculum, fatorum pericula, scelus Iust.

dēputō -āre -āvī -ātum

I. odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: Ca., Col., umbras (senčnate veje) O.

— II. pren.

1. natančno (pre)ceniti, za kaj odločno imeti, (komu) kaj v kaj šteti: vide si hoc utibile magis deputas Pl., d. aliquem malo quovis dignum Ter., operam alicuius parvi pretii Ter., omne id deputare esse in lucro Ter., d. aliquem esse hebetem aeque ac pecus Acc. ap. Ci., aliquid delicto (dat.) Tert.

2. v pozni lat.
a) koga (kaj) za kaj, za koga nameniti (namenjati): Aur., Vop., vaccas steriles aratro Pall., milites obsequiis ali ad obsequia (za službovanje) Veg., vectigalia civitatibus Lamp. odmeriti.
b) da(ja)ti, prepustiti (prepuščati): patrimonia sua mimis Vop.
c) kot krivdo pripisovati komu kaj = koga česa kriviti: aliquid deo Eccl.

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).