Franja

éhonté, e [eɔ̃te] adjectif nesramen, brez sramu, predrzen; masculin, féminin nesramnež, -ica

c'est un mensonge éhonté to je nesramna laž

familiar¹ [fəmíljə] pridevnik (with)
zaupen, domač (to)
znan; navaden, vsakdanji; seznanjen; intimen, familiaren; predomač, predrzen, nesramen

to be on familiar terms with s.o. biti s kom v prijateljskih stikih
familiar spirit hišni škrat
to make o.s. familiar seznaniti se
familiar quotation krilatica

festive [féstiv] pridevnik (festively prislov)
prazničen, vesel, veseljaški
sleng predrzen

fier, fière [fjɛr] adjectif ponosen, ohol, ošaben (de na); aroganten, predrzen; familier velik

âme féminin fière ponosna duša
faire le fier prevzetovati, šopiriti se, bahati se
(familier) un fier imbécile velik bedak
fier comme Artaban zelo ošaben
il n'y a pas de quoi être fier ni povoda, da bi se hvalili; bolje je, če molčimo

flippant [flípənt] pridevnik (flippantly prislov)
gibčen; jezikav, ujedljiv, žaljiv; predrzen; lahkomiseln

forward² [fɔ́:wəd] pridevnik (forwardly prislov)
sprednji; napredujoč
figurativno napreden
figurativno vsiljiv, predrzen, nesramen; pripravljen, prizadeven; prenagljen, zaletav
trgovina terminski

frech drzen, predrzen; (unverschämt) nesramen; (herausfordernd) izzivalen; mit frecher Stirn predrzno

fresco svež, hladen, hladilen, zdrav; živahen, nedaven, nov; lahek (poletna obleka); cvetoč; hladnokrven; predrzen

manteca fresca sveže maslo
pan fresco svež kruh
al fresco pod milim nebom
(pintura) al fresco freska
pintar al fresco freske slikati
estar /quedar(se)/ fresco blamirati se, neuspeh doživeti
¡pintura fresca! sveže pobarvano!
quedarse tan fresco ne se pustiti spraviti iz koncepta
¡(ya) está V. fresco! to tvezite komu drugemu!
¡estaríamos frescos! še tega bi se manjkalo! ta je pa dobra!
¡estamos frescos! to smo se namazali! lepa stvar!

fresh¹ [freš] pridevnik (freshly prislov)
svež, osvežilen; zdrav, čil, živahen; neslan, sladek (voda); nov; naiven, neizkušen
sleng okajen
ameriško, sleng predrzen, nadut, domišljav

to break fresh ground ledino orati
a fresh man novinec
a fresh hand začetnik, neizkušen človek
to try a fresh line drugače poskusiti

frontōsus 3 (frōns2)

1. z več čeli, mnogočelen: frontosior Aug. (o Janu).

2. metaf. z drznim čelom, predrzen, nesramen: Aug.

guappo

A) m nareč.

1. član kamore, kamorist

2. ekst. nasilnež, surovina; bandit, baraba:
comportarsi, agire da guappo ravnati razbojniško

B) agg.

1. nesramen, predrzen, aroganten:
maniere guappe nesramno vedenje

2. prostaško eleganten, načičkan

*hardi, e [ardi] adjectif drzen, smel, pogumen, neustrašen, hraber, srčen, predrzen, nesramen

hardi! pogum! daj(te)!

imbaldanzire

A) v. tr. (pres. imbaldanzisco) (rendere baldanzoso) narediti objestnega, predrznega; opogumiti, opogumljati:
il successo lo ha imbaldanzito zaradi uspeha se je prevzel

B) ➞ imbaldanzire, imbaldanzirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbaldanzisco) postati objesten, predrzen; prevzeti se

immodest [imɔ́dist] pridevnik (immodestly prislov)
neskromen; prevzeten, predrzen, nespodoben, nesramen, nečist

immodeste [imɔdɛst] adjectif neskromen; predrzen, nesramen, nespodoben, nedostojen

impávido neustrašen, hladnokrven; ameriška španščina predrzen

impertinent [impə́:tinənt] pridevnik (impertinently prislov)
nesramen, predrzen, nezaslišan, vsiljiv
(tudi pravno) brezpredmeten, nepotreben

impertinent, e [-nɑ̃, t] adjectif nesramen, predrzen, nevljuden, nespodoben, impertinenten

impertinente nespodoben, predrzen, vsiljiv, nadležen

impertinentes pl lornjet

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.