Franja

Zadetki iskanja

  • Nagelbett, das, Anatomie nohtna posteljica, nohtišče
  • baby1 [béibi] samostalnik
    otročiček, dojenček; otročnik, otročji človek

    ameriško baby carriage (ali cart, coach) otroški voziček
    baby in arms otročiček, ki še ni shodil
    baby cot otroška posteljica
    baby elephant slonov mladič
    to hold (ali carry) the baby prevzeti nezaželeno odgovornost
    baby piano pianino
    baby pin bucika
    to plead the baby act izogibati se odgovornosti, izgovarjati se na neizkušenost
    to throw out the baby with the bath prevneto si prizadevati
  • gâteau [gɑto] masculin kolač; (= gâteau de miel) satovje

    du gâteau (figuré) nekaj dobrega, lepega, lahkega
    (populaire) c'est du gâteau to je zelo lahko (napraviti); situacija je izvrstna, treba jo je izkoristiti
    gâteau aux amandes, aux fruits, au chocolat, à la crème mandljev, sadni, čokoladni, smetanov kolač
    gâteau jeuilleté krhko testo
    gâteau génevois peščena torta
    gâteau de marc d'olives oljne tropine
    gâteau placentaire (anatomie) materina posteljica
    gâteau des Rois kolač Treh kraljev (6. jan.)
    (petits) gâteaux secs čajno pecivo, keksi
    (familier) papa gâteau, maman gâteau oče, mati, (zlasti pa) ded, babica (ki razvaja otroke, vnuke)
  • lectus2 -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

    1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

    2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

    3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

    4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. Soobl.
    a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
    b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)
  • nohtn|i [ó] (-a, -o)
    nohtna posteljica das Nagelbett
    medicina lasna in nohtna plesnoba die Scherpilzflechte
  • placenta samostalnik
    anatomija (organ) ▸ placenta
    človeška placenta ▸ emberi placenta
    živalska placenta ▸ állati placenta
    abrupcija placente ▸ placentaleválás
    izvleček placente ▸ placentakivonat
    uživanje placente ▸ placentafogyasztás
    kapsule iz placente ▸ placentakapszula
    Sopomenke: posteljica
  • prēvio agg. (m pl. -vi)

    1. poprejšnji, predhoden:
    il certificato si rilascia previa domanda su carta da bollo potrdilo izdajamo ob predhodni prošnji na kolkovanem obrazcu:
    previo consenso po dogovoru

    2. med.
    placenta previa predležna posteljica
  • место n prostor, kraj; (službeno) mesto; položaj; sedež; pl. ž pokrajina;
    м. жительства, M.
    пребывания bivališče;
    м. гулянья sprehajališče;
    м. сражения bojišče;
    присутственное м. urad;
    отложное м. stranišče;
    м. заключения zapor, ječa;
    детское м. (anat.) posteljica;
    ставить на м. opozoriti, ukoriti;
    узкое м. ozko grlo (v proizvodnji);
    получить м. на заводе dobiti mesto v tovarni;
    ни в каком месте nikjer;
    местами mestoma, tu pa tam;
    работа на местах delo na deželi, v občinah, v okrajih;
    власть на местах krajevni uradi;
    знать своё м. skromno se obnašati;
    у неё глаза на мокром месте rad(a) joka;
    не находить себе места biti razburjen;
    иметь м. biti, dogajati se;
    с места pri priči;
    ни с места! ne gani se;
    это не к месту! to ni na mestu!