Franja

slístiti slîstīm
1. uničiti: slistiti neprijateljsku vojsku; grad je slistio voćnjake i usjeve
2. zapraviti, pognati: slistiti čitavo imanje
3. ekspr. pospraviti: slistiti čitav ručak

smandr̀ljati -ām
I.
1. pospraviti: smandrljati dva litra vina
2. na hitro kaj narediti, opraviti: smandrljati molitvu
3. spraviti s sveta
II. smandrljati se skotaliti se, pasti: stiže nekako do uvale i smandrlja se niza stranu; dabogda se smandrljao s toga drveta i razbio se ko misirača

smȁzati smȁžēm
1. zmazati
2. ekspr. zmazati, pospraviti, pojesti: smazati čitavog ćurana

smíriti smîrīm
I.
1. umiriti, utišati
2. potešiti, zadovoljiti
3. končati
4. ugasiti: smiriti svijeću
5. pospraviti: smiriti šljive sa drveta
II. smiriti se
1. umiriti se: smiriti se na jednom mjestu, od neprijatelja; u mladosti toliki nestaško pod starost se smirio
2. umreti: ona se smirila
3. ugasniti, zaiti: sunce se smirilo

smòtati -ām
I.
1. zviti, zmotati: smotati jedro, odjeću, šator, pređu
2. ekspr. suniti, smukniti, ukrasti: smotati komu pare
3. ekspr. pospraviti, pojesti: smotati zdjelu kaše
II. smotati se
1. zviti se
2. pasti

sparecchiare v. tr. (pres. sparecchio)

1. pospraviti, pospravljati (mizo)

2. ekst. pojesti (jedi z mize)

spazzare v. tr. (pres. spazzo)

1. pomesti, pometati:
spazzare davanti a casa propria pren. pog. pomesti pred svojim pragom
spazzare via i pregiudizi pomesti s predsodki

2. počistiti; odnesti, odnašati

3. pog. pospraviti, pospravljati; pojesti

4. šport
spazzare l'area odbiti žogo (iz svoje polovice)

spolverare¹

A) v. tr. (pres. spolvero)

1. izprašiti, obrisati prah, skrtačiti:
spolverare il groppone, le spalle a qcn. pren. izprašiti komu hlače

2. pren. pojesti, pospraviti

3. pren. pospraviti; odnesti; ukrasti

4.
spolverare un disegno umet. reproducirati risbo s poncifom

B) v. intr. brisati prah

sprȅmiti -īm, sprémiti sprêmīm
I.
1. pripraviti: spremiti ručak, dake za ispit
2. opremiti: otac je spremio svoju jedinicu
3. pospraviti: spremiti sobu, stan
4. spraviti, shraniti: spremiti robu
II. spremiti se
1. pripraviti se: spremiti se za smrt, za put, za rat, na put
2. izšolati se, usposobiti se: spremiti se za šofera, otologa

store² [stɔ:] prehodni glagol
hraniti v skladišču, uskladiščiti; nakopičiti, shraniti za rezervo, pripraviti zalogo, oskrbeti s potrebščinami (živili); opremiti, oskrbeti (with z)
pospraviti (letino); moči sprejeti ali vsebovati (za uskladiščenje)

to store the crop uskladiščiti letino
the harvest has been stored žetev je bila pospravljena
I shall store my furniture dal bom svoje pohištvo v skladišče
he has a well-stored memory ima zelo obsežen spomin (znanje)
to store up nakopičiti, dati nastran (v rezervo)
to store up money hraniti denar

take away prehodni glagol & neprehodni glagol
odvzeti (from od)
odvesti, odstraniti; pospraviti (mizo po obedu)

to take o.s. away odpotovati

tidy [táidi]

1. pridevnik (tidily prislov)
čist, snažen, čeden; v redu, redoljuben, natančen; prijeten, lep
pogovorno znaten, precejšen

a tidy sum of money čedna (lepa, precejšnja) vsota denarja
he gave a tidy price for it precejšno vsoto denarja je dal za to
I have done a tidy day's work lep kos dela sem danes opravil
to make tidy spraviti v red, urediti; počediti

2. samostalnik
prevleka (za divan itd.); zaboj, koš (za odpadke)

street tidy zaboj, koš(ek) (za odpadke) na ulici, v parkih

3. prehodni glagol (često tidy up)
počistiti, urediti; pospraviti
neprehodni glagol
pospraviti (sobo itd.)

to tidy one's hair urediti si lase
to tidy o.s. urediti se

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

uklòniti ùklonīm
I.
1. pospraviti: ukloniti što sa stola
2. odstraniti: ukloniti zapreku s puta
3. odpraviti: ukloniti nepoznatu iz jednadžbe
4. odstaviti: ukloniti koga sa dužnosti
II. ukloniti se
1. odstraniti se
2. umakniti se, izogniti se: ukloniti se kome s puta

usprémiti ùsprēmīm urediti, pospraviti

verputzen Baukunst, Architektur ometati; figurativ pojesti, pospraviti, Geld: porabiti; Sport spraviti v koš, opraviti z

vertilgen uničevati, uničiti, pokončevati, pokončati, zatirati; iztrebiti; das Essen: pospraviti

wegpacken pospraviti

wegräumen pospraviti

wegschließen^* pospraviti, zapreti (v omaro itd.)