Franja

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

daylight [déilait] samostalnik
dnevna svetloba, razsvit, svitanje

to burn daylight zapravljati čas
sleng to let (ali admit) daylight into s.o. ustreliti ali zabosti koga
ameriško daylight saving time poletni čas
to see daylight doumeti, razumeti; rešiti vprašanje
as clear as daylight jasno ko beli dan
in broad daylight pri belem dnevu

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos

dopust moški spol (-a …) der Urlaub; za posebne namene: die Freistellung, die Beurlaubung; za nabiranje novih moči: der Erholungsurlaub; -urlaub (bolniški Genesungsurlaub, dodatni Zusatzurlaub, za izhod z ladje na kopno Landurlaub, zapornika Hafturlaub, družinski Familienurlaub, izredni Sonderurlaub, kratek Kurzurlaub, letni Jahresurlaub, minimalni Mindesturlaub, poletni Sommerurlaub, preostali Resturlaub, zimski Winterurlaub)
… dopusta Urlaubs-
(človek, ki nadomešča za čas dopusta die Urlaubsvertretung, dan der Urlaubstag, čas Urlaubstermin, konec Urlaubsende, nadomeščanje za čas dopusta die Urlaubsvertretung, podaljšanje Urlaubsverlängerung, pozdrav z dopusta der Urlaubsgruß, pravica do dopusta der Urlaubsanspruch, prekoračenje dopusta die Urlaubsüberschreitung, teden dopusta die Urlaubswoche, trajanje Urlaubsausmaß, začetek der Urlaubsbeginn)
določila o dopustih die Urlaubsregelung
čas dopusta/dopustov die Urlaubszeit
seznam dopustov die Urlaubsliste
začasna ukinitev dopustov die Urlaubssperre
dovolilnica za dopust der Urlaubsschein
porodniški dopust der Karenzurlaub, der Mutterschaftsurlaub, das Babyjahr
nadomestilo za čas porodniškega dopusta das Mutterschaftsgeld
nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu die Mutterschutzvertretung
kolektivni dopust Betriebsferien množina, der Gemeinschaftsurlaub, Werkferien množina
biti na dopustu auf/in/im Urlaub sein, Urlaub haben
iti na dopust in Urlaub fahren
vrniti se z dopusta aus dem Urlaub zurückkommen
vzeti dopust Urlaub nehmen, za posebne namene: sich freistellen lassen
dobiti dopust freibekommen
dati komu dopust (jemandem) freigeben, (jemanden) freistellen, (jemanden) beurlauben
potreben dopusta urlaubsreif

dvórec

cesarski dvorec palacio m imperial
gosposki dvorec casa f señorial
lovski dvorec pabellón m de caza
poletni dvorec chalet (ali chalé) m de veraneo

estío moški spol poletje

temporada de estío poletni čas

estival

solsticio estival poletni sončni obrat

été [ete] masculin poletje

en été poleti
au fort de l'été, en plein été sredi poletja
été pourri deževno poletje
été de la Saint-Martin Martinovo poletje, pozno, babje poletje
cet été to (letošnje) poletje
heure féminin d'été poletni čas
station féminin d'été letoviški kraj, letovišče
vacances féminin pluriel d'été poletne počitnice
tenue féminin d'été poletna obleka
se mettre en été poletno se obleči

fervor -ōris, m (fervēre)

I.

1. vretje, vrenje: musti Varr., Plin., aliquid tribus fervoribus in aqua decoquere Marc.

2. žar, vročina: mediis fervoribus V. ali medio fervore Sil. v poldnevni vročini, anima fervore atque aestu interclusa V. po žgoči vročini, sicci fervores O. suh žar, fervoribus aestivis Col. v poletni (sončni) vročini, usta fervoribus terra Sen. ph.; z gen.: mundi ille f. purior Ci., terrae Cu., solis Iust., aestatis Hier., capitis, febris Plin.

3. metaf. ogenj, žar, razvnetost, gorečnost, vročekrvnost, strast(nost): Gell., Arn., Cl. animi, mentis, aetatis Ci., iuventae O., pectoris … in dulci iuventa f. H., tanto fervore furentes V., fervore carentes anni Sil. —

II. valovito gibanje, valovanje, kipenje: Oceani, maris Ci.

fotokemični smog stalna zveza
ekologija (o zračnem onesnaženju) ▸ fotokémiai szmog
Sopomenke: fotokemijski smog, poletni smog

fotokemijski smog stalna zveza
ekologija (o zračnem onesnaženju) ▸ fotokémiai szmog
Sopomenke: fotokemični smog, poletni smog

heure [œr] féminin ura; trenutek, čas; pluriel čas

heures pluriel d'affluence glavni poslovni čas (v trgovinah)
heure d'arrivée, de départ ura prihoda, odhoda
heure du berger ura zaljubljencev
heures de bureau uradne, poslovne ure
heures de caisse blagajniške ure
heure de clôture policijska ura (za gostilne, itd.)
heure de consultation ordinacija (čas)
heure d'été poletni čas
heure de l'Europe centrale srednjeevropski čas
heure H (militaire) čas X, tajna ura napada ali kake druge akcije
heures d'interdiction čas zapore, prepovedi
heure locale lokalni čas
heures de loisir prosti čas
heures d'ouverture odprto (blagajniška okenca ipd.)
heures de pointe konične ure, »špice« v (cestnem) prometu
heure de réception čas sprejemov
heure du repas čas obeda
heures de service delovne, uradne ure
heure supplémentaire nadura, dodatna ura
heure de travail delovna ura
heure de vol ura letenja
à l'heure o pravem času, natančno ob uri, na uro
à l'heure actuelle sedaj, trenutno
à une heure avancée v pozni uri, pozno ponoči
à cette heure, à l'heure qu'il est sedaj, trenutno, danes
à l'heure dite ob določenem času
à une heure indue ob neprimernem času
à l'heure militaire z vojaško točnostjo
à quelle heure? ob kateri uri? obkorej? kdaj?
à ses heures kadar mu prija, ob njegovem času, občasno
à l'heure sonnante ob udarcu ure
à toute heure, à toutes les heures ob vsaki uri, ob vsakem času
il y a une heure pred eno uro
avant l'heure predčasno, prezgodaj
il est mort avant heure (še) mlad je umrl
d'une heure à l'autre v kratkem, vsak hip, vsako uro, vsak trenutek
d'heure en heure od ure do ure, postopoma
de bonne heure zgodaj, rano
des heures entières, durant des heures cele ure, več ur
par heure vsako uro, na uro
pour l'heure za sedaj, zaenkrat
pour le quart d'heure v hipu, v trenutku
deux heures de suile dve zaporedni uri
sur l'heure takoj, na mestu, v trenutku, v hipu
tout à l'heure takoj, kmalu; ravnokar, pravkar
à tout à l'heure! takoj (zopet) na svidenje!
l'heure est avancée pozna ura je že
c'est, il est l'heure de čas je, da
il est deux heures ura je dve
quelle heure est-il? koliko je ura?
son heure a sonné, est venue njegova zadnja ura je odbila, prišla
la bonne heure pravi trenutek
à la bonne heure! tako je prav!
heure suprême zadnja, smrtna ura
en dernière heure on nous apprend que ... v zadnjih vesteh smo obveščeni, da ...
heure exacte točen čas
grande, petite heure dobro, slabo uro
les huit heures, la journée de huit heures 8-urni delovni dan
quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek, neprijeten trenutek
avancer, retarder l'heure pomakniti uro naprej, nazaj
avoir l'heure imeti točen čas
avoir de bons et de mauvais quarts d'heure biti muhast
n'avoir pas une heure à soi niti trenutka časa ne imeti
n'avoir pas une heure de repos nobene mirne minute ne imeti, biti skrajno zaposlen
chercher midi à 14 heures iskati težave, kjer jih ni
convenir d'une heure avec quelqu'un dogovoriti se s kom za uro
demander l'heure à quelqu'un vprašati koga, koliko je ura
être à l'heure biti točen, točno iti (ura)
n'être pas à l'heure ne iti prav (ura)
faire des heures supplémentaires delati nadure
mettre à l'heure naravnati (uro)
prenons heure pour demain določimo uro (sestanka) za jutri
prendre l'heure primerjati uro po

hora ženski spol ura; primeren čas

hora de descanso ura počitka
hora suprema smrtna ura
hora de verano poletni čas
cada hora vedno, neprestano
noticias de última hora zadnje (časopisne) vesti
a la hora v hipu, takoj
a la hora de ahora v tem trenutku, zdajle
¡a buena hora mangas verdes! prilika je že zamujena!
a última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a buena hora o pravem času; kmalu; (ironično) o nepravem času; zaradi mene!
en hora buena, en buen(a) hora, a la buena hora srečno, v božjem imenu
¡en buen(a) hora! zaradi mene! da!
¡en buena hora lo digo! ne kliči vraga! ne zareči se!
hasta esta hora do te ure
cien kilómetros por hora 100 km na uro
dar hora rok dati
dar la hora biti (o uri); izvrsten biti
¡ya es hora! je že čas!
¡vaya V. en hora mala! pojdite k vragu!
¿qué hora es? koliko je ura?
horas extraordinarias nadure
horas (corrientes) de oficina delove (uradne) ure
a horas avanzadas (a las altas horas) de la noche pozno v noč
a todas horas, de hora a hora neprestano, ob vsakem času
por horas neprestano; na uro (taksi); vedno
tiene sus horas contadas njegove ure so štete

hrastov|ec moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (poletni goban) der Eichen-Steinpilz

iskrice ženski spol množina, rastlinstvo, botanika (poletni zajčji mak) das Sommer-Teufelsauge

kíno (-a) m

1. cinematografo, cinema, cine:
potujoči kino cinema ambulante
poletni kino cinema all'aperto, arena

2. pog. spettacolo cinematografico

komplét (-a) m

1. (iz različnih delov sestoječa celota) completo; gioco; ensemble

2. obl. completo; insieme; coordinato:
poletni komplet completo estivo
smučarski komplet completo da sci
teniški komplet coordinato per il tennis
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
komplet nakita parure
komplet očal occhialeria
komplet sestavnih delov kit

kornet samostalnik
1. (posodica za hrano) ▸ tölcsérPica v kornetu zaradi svoje oblike spominja na sladoled. ▸ A tölcséres pizza a formája miatt fagylaltra emlékeztet.
Povezane iztočnice: sladki kornet

2. (vrsta sladoleda) ▸ tölcséres jégkrémSara si je na vroč poletni dan zaželela kornet, ki ga je tudi kupila v trgovini. ▸ Sara a meleg nyári napon megkívánta a tölcséres jégkrémet, és vett is egyet a boltban.

3. (o obliki) ▸ tölcsérIz debelejšega in tršega papirja oblikujte kornet. ▸ Vastagabb és keményebb papírból formázzon tölcsért!
Listi posušenih morskih alg so zviti v kornet, v katerem je riž z raznimi dodatki. ▸ A szárított tengerialga-leveleket tölcsérbe tekerték, és abban van a rizs a különböző feltétekkel.

4. (trobilo) ▸ kornett, piszton
5. (glasbenik) ▸ kornett, piszton

6. nekdaj (vojaški čin) ▸ cornet [katonai rang]
Avtor pogumnih verzov je bil kornet huzarskega polka telesne garde Mihail Jurjevič Lermontov. ▸ A bátor verssorok szerzője huszárezred testőrségének cornetje, Mihail Jurjevics Lermontov.

luk moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Lauch (dišeči Wohlriechender Lauch, divji Schlangen-Lauch, gorski Berg-Lauch, gredljasti Gekielter Lauch, lepi Schöner Lauch, modri Blauer Lauch, narcisnocvetni Narzissenblütiger Lauch, oblasti Kugel-Lauch, okrogli Runder Lauch, orjaški Riesen-Lauch, poletni Sommer-Knoblauch, robati Kanten-Lauch, vinograjski Weinbergs-Lauch, zelenjadni Kohl-Lauch, zimski Winter-Lauch, die Winterzwiebel, zlati Gold-Lauch, okrasni der Blumenlauch)