Franja

nazarénski (-a -o) adj.

1. um. dei Nazareni

2. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) intenso, infernale; furioso:
nazarenska vročina caldo infernale
nazarenski lajež abbaiare furioso

3. (v medmetni rabi)
pokora nazarenska! disgraziato della malora!

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

telésen (-sna -o) adj.

1. del corpo, corporale, corporeo, fisico, somatico, materiale:
telesni deli parti del corpo
telesna napaka difetto fisico
telesne potrebe necessità materiali, corporali
telesni stražar guardia del corpo, guardaspalle; gorilla

2. (čuten, spolen) sensuale, materiale:
telesna ljubezen amore materiale
izzivalno telesna ženska una donna sensualmente provocante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. telesna diagonala diagonale del solido
jur. telesna kazen pena corporale
telesna konstitucija costituzione; tempra, fibra
zool. telesna os asse somatico
rel. telesna pokora mortificazione
med. telesna slabost astenia
nekdaj šol. telesna vzgoja educazione fisica
pren. (pokojnikovi) telesni ostanki resti mortali
anat. telesni krvni obtok circolazione sanguigna
telesni ustroj fisico

torment¹ [tɔ́:mənt] samostalnik
muka, mučenje; (huda) bolečina, bol; trpljenje, stiska; nadloga
zgodovina natezalnica, mučenje

to be in torment prestajati muke
to suffer torments trpeti, prenašati muke
this child is a positive torment pogovorno ta otrok je prava nadloga (pokora)

μετάγνοια, ἡ poet. μετάγνωσις, εως, ἡ ion. izprememba sklepa, premislek, kes(anje), pokora.

μετάνοια, ἡ premislek, kesanje, pokora NT.

παιδεία, ἡ, ion. -ίη, NT -ία (παιδεύω) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 στερρὰ παιδεία trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.

ποινή, ἡ, dor. -νά ep. ion. poet. [Et. iz qwoinā, slov. cěna, kor. qwei-, kazniti, lat. poena, izpos. iz gršk.] 1. a) odkupnina, odškodnina (za prelito kri), krvni denar; b) plačilo, darilo. 2. a) maščevanje, krvna osveta, kazen, globa; b) pokora, zadostitev, sprava, poravnava.

τίσις, εως, ἡ (τίνω) 1. nadomestitev, kazen, pokora, maščevanje, osveta; τίσιν δίδωμι trpim kazen; αἱ Τίσιες boginje osvete. 2. povračilo, zadostilo, plačilo.