Franja

bôžji de Dios; divino

ves božji dan todo el santo día
z božjo pomačjo con la ayuda de Dios
po božji milosti por la gracia de Dios
v božjem imenu en nombre de Dios
za božjo vojo! ¡por (amor de) Dios!
božja beseda el Verbo divino
božji dar don m dívino
božje čaščenje culto m divino
hiša božja iglesia f; templo m
božja njiva (pokopališče) cementerio m
služba božja culto m (ali oficio m) divino
šiba božja azote m de Dios
to je v božjih rokah Dios dírá

campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

campo de acción akcijsko polje (področje)
campo de batalla bojno polje, bojišče
campo deportivo športni prostor
campo de fútbol nogometno igrišče
campo de juego igrišče
campo de honor polje časti, bojišče
campo santo pokopališče
campo de tiro strelišče
campo visual obzorje
mariscal de campo feldmaršal
campo a campo z vsemi silami
a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
a campo raso na prostem, pod milim nebom
batir el campo (voj) ogledovati teren
correr el campo delati sovražne vpade
ir al campo napraviti izlet na deželo
levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
salir al campo iti na deželo
campos pl žitna polja; Am travnate poljane
irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane

Ceramīcus¹ (Ceramīcos) -ī, m (Κεραμεικός) Keramik, Lončarski trg v Atenah, z mestnim zidom razdeljen v dva dela; na zunanjem delu je bilo pokopališče: Ci., Plin.

città f

1. mesto:
il centro della città mestno središče
città industriale industrijsko mesto
Palazzo di città občinska palača, občina
vita, casa, gente di città mestno življenje, mestna hiša, mestni ljudje (v nasprotju s podeželjem)
città di provincia pren. provincijsko mesto
città di Trieste mesto Trst
città della Lanterna Genova
città della Mole Turin
città della Madonnina Milan
città del Santo Padova
città della Laguna Benetke
città delle Due Torri Bologna
città del Fiore, del Giglio Firence
città dei Cesari, dei sette colli, eterna večno mesto, Rim
città dormitorio bivalno, rezidenčno mesto
città aperta voj. odprto mesto
città stato hist. mesto država, polis
città libera hist. svobodno mesto

2. mesto (mestni predel):
città vecchia, nuova staro, novo mesto
città alta, bassa gornje, spodnje mesto
città universitaria, degli studi univerzitetno mesto
città satellite urban. satelitsko mesto
città dei morti knjižno pokopališče, nekropola

3. mesto (prebivalci):
tutta la città ne parla vse mesto govori o tem

dimōra f

1. knjižno bivanje

2. bivališče, dom:
stabilire la propria dimora in un luogo nastaniti se v kakem kraju
ultima, estrema dimora pren. zadnje bivališče, grob, pokopališče

Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.

grâd m, mest. u grádu, mn. grȁdovi, rod. gradóvā
1. mesto: glavni grad metropola; gornji, donji grad vječni, večni grad Rim; studentski, filmski, univerzitetski grad; grad mrtvih pokopališče; cijeli grad govori o tome
2. grad, trdnjava, citadela: Ljubljanski grad, gl. tudi burg

guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir

guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
guerre des classes razredni boj
guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
guerre d'indépendance osvobodilna vojna
guerre des ondes vojna v etru
guerres pluriel de Religion verske vojne
armé en guerre oborožen za vojno
cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
déclaration féminin de la guerre napoved vojne
entrée féminin en guerre vstop v vojno
école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
gens masculin pluriel de guerre vojaki
foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
mutilé masculin de guerre vojni invalid
théâtre masculin de la bojišče
profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
bonne guerre fair vojna, borba
de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
(familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
s'en aller en guerre iti v vojno
déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
déclarer la guerre napovedati vojno
entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
la guerre éclate vojna izbruhne
être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
partir en guerre contre iti na vojno proti
traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

junk¹ [džʌŋk] samostalnik
izbirki, slabše blago, stara šara, odpad (staro železo, papir itd.)
zaničevalno ropotija, šund, plaža
navtika staro vrvje
navtika žilavo nasoljeno meso; kitova tolšča
ameriško, sleng mamilo

junk shop trgovina z odpadnim blagom
junk yard pokopališče avtomobilov, odlagališče za staro železo

katakombe samostalnik
(podzemno pokopališče) ▸ katakombákV Rimu so 31. maja 1578 po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja popolnoma pozabljene. ▸ Rómában 1578. május 31-én véletlenül fedezték fel azokat a katakombákat, amelyek a 10. század óta teljesen feledésbe merültek.
Trenutno je na mestnem območju Rima javno dostopnih pet katakomb, ki so svoje odpiralne čase tako dobro uskladile druga z drugo, da lahko ves svoj dopust preživite pod zemljo. ▸ Róma városában jelenleg öt katakomba látogatható a nagyközönség számára, amelyek nyitvatartási idejét annyira összehangolták, hogy akár az egész vakációt a föld alatt lehet tölteni.

repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
repos! (militaire) voljno!
repos éternel večni mir
repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
repos public javni mir
repos dans un vers cezura, premolk v stihu
lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
champ masculin du repos pokopališče
terre féminin au repos praha
accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
avoir la conscience en repos imeti mirno vest
dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
laisser en repos pustiti pri, v miru
prendre du repos odpočiti si, počivati
troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

váški¹ (-a -o) adj. paesano; di, del paese; di, del villaggio; rustico, rurale:
vaška šola scuola rurale
vaško pokopališče il cimitero del paese
vaški tepček lo scemo, l'idiota del villaggio
vaška skupnost comunità di villaggio
vaška veselica festa paesana

vojáški (-a -o) adj. militare; del soldato:
vojaška uniforma uniforme del soldato, militare
vojaško pokopališče cimitero di guerra
vojaška parada parata (militare)
vojaška prisega giuramento del soldato
vojaška akademija, šola accademia, scuola militare
vojaška diktatura dittatura militare
vojaški begunec disertore; imboscato
vojaški sluga attendente
vojaška knjižica libretto militare
pren. obleči, sleči vojaško suknjo andare soldato, andare in congedo
vojaška čepica cheppì; bustina
žarg. vojaška disciplina naia
vojaška godba na pihala fanfara
vojaška oseba militare
vojaška obveznost servizio di leva
vojaška pošta posta militare
vojaške operacije operazioni militari
vojaške vaje esercitazioni
hist. vojaški branjevec vivandiere
vojaški konvoj carreggio
vojaški plašč pastrano
vojaški prepečenec pane di munizione
vojaški puč, udar golpe, pronunciamento
vojaški vlak tradotta
vojaški vpoklicanec richiamato
vojaško okrožje distretto militare
vojaško sodišče tribunale militare
vojaško vežbališče piazza d'armi

yard² [ja:d]

1. samostalnik
dvorišče; ograda, zagrajen prostor; šolsko dvorišče; (zelenjavni) vrt; delavnica, delovišče
ameriško zimski pašnik

the Yard (= Scotland Yard) sedež policije v Londonu
brick-yard opekarna
church yard (cerkveno) pokopališče
court yard dvorišče
dock yard, ship yard ladjedelnica
farmyard kmečko dvorišče
poultry yard dvorišče za kokoši, za perutnino
(railway) yard železniška ranžirna postaja
timber-yard skladišče za les

2. prehodni glagol
spraviti (živino) v ogrado; zapreti v dvorišče; namestiti (les) v skladišče
neprehodni glagol
ameriško & kanadsko yard up
umakniti se na zimske pašnike (o divjadi)

židovsk|i (-a, -o) jüdisch, Juden- (četrt das Judenviertel, pokopališče der Judenfriedhof)