Franja

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

per-cursō -āre (-ātus) (frequ. k percurrere)

1. intr. pohajati, postopati, pohajkovati, potepati se, potikati se, klatiti se: latronum modo totis finibus nostris L., species quaedam scurrarum percursantium Ambr.

2. trans. prehoditi (prehajati), preiti (prehajati): ripas Plin. iun., percursando, quae obtineri nequibant T.

plândovati -ujēm
1. opoldne z živino na paši počivati v senci
2. ekspr. pohajkovati, lenariti, lenuhariti

ramble [ræmbl]

1. samostalnik
pohajkovanje, potepanje, klatenje, potikanje, blodnja, vlačenje; sprehod, izlet, potovanje; križarjenje

2. neprehodni glagol
pohajkovati, postopati sem in tja brez cilja, bloditi; blesti, blebetati, govoriti brez zveze, oddaljiti se (od téme); zaviti v stran, zabloditi, zaiti

to ramble about the city pohajkovati po mestu

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

roam [róum]

1. samostalnik
pohajkovanje, potikanje, tavanje, klatenje, hoja, sprehajanje brez cilja, pešačenje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
potikati se, tavati, klatiti se, hoditi brez cilja, pohajkovati; prepotovati, prepešačiti

to roam the woods potikati se po gozdovih
to roam about the forest klatiti se, pohajkovati po gozdu

rodailler [rɔdaje] verbe intransitif, familier potepati se, klatiti se, potikati se, pohajkovati

rôder [rode] verbe intransitif potikati se, laziti okrog, potepati se, klatiti se, pohajkovati

rôder autour d'une femme laziti okrog kake ženske

saunter [sɔ́:ntə]

1. samostalnik
sprehod brez cilja, pohajkovanje, postopanje

2. neprehodni glagol
sprehajati se brez cilja, pohajkovati, postopati

to saunter about idly lenobno postopati okoli

schlendern pohajkovati; sprehajanje se (durch po)

schweifen Blick: bloditi; Mensch: pohajkovati; Technik kriviti; schweifen lassen Blicke: pogledovati (sem in tja)

spatior -ārī -ātus sum (spatium)

1. korakati, stopati, hoditi, lagodno sprehajati se, pohajkovati, pohajati, postopati: Petr., Q., Plin., Plin. iun., Stat., Suet. idr., ut resideret, deinde spatiaretur Ci., spatiari palaestrice in xysto Ci., … cum per litora lentis passibus … summā spatiarer arenā O., aggere in aprico spatiari H., tu neque Pompeiā spatiabere cultus in umbrā (v senci Pompejevega stebrišča), nec cum lascivum sternet harena Forum Pr., Dido … ante ora deûm … spatiatur ad aras V., lato spatiantibus arvo O.; tudi o živalih: cornix … sola in sicca secum spatiatur harena V.

2. metaf. (o stvareh) razprostreti (razprostirati) se, raztezati se, širiti se, razširiti (razširjati) se: caudā spatiantes implicat alas O., spatiantia passim bracchia compescit O., vires eius (sc. morbi) antequam spatiantur, opprimere Sen. ph., intus … spatiante venā Plin. — Act. soobl. spatiō -āre: Ven.

streifen¹ mit dem Blick, mit dem Auto ein anderes Auto usw.: oplaziti (kaj); podrsati po (čem); (berühren) dotakniti se (česa); (ziehen) potegniti, über: potegniti preko/čez, Kleider: obleči; den Ring auf den Finger: natakniti, den Ring von dem Finger: sneti; von: potegniti z; Jagd odreti; intransitiv potepati se, pohajkovati (durch po)

streunen potepati se, pohajkovati

stroll [stróul]

1. samostalnik
(kratek) sprehod brez cilja, pohajkovanje, postopanje

to go for a stroll, to take a stroll iti na kratek sprehod (brez cilja)

2. neprehodni glagol
sprehajati se brez cilja, pohajkovati, postopati, potepati se
prehodni glagol
pohajkovati po; s potepanjem prepotovati

to stroll the streets pohajkovati po ulicah
to stroll up and down postopati sem in tja
strolling gypsies klateški cigani
strolling player, strolling actor potujoči igralec; vaški komedijant

švŕljati švr̂ljām ekspr.
1. postopati, pohajkovati: švrljati po gradu
2. kolovratiti
3. brkljati: ona švrlja nešto po kući

toddle [tɔdl]

1. samostalnik
pozibavanje pri hoji, racanje
pogovorno pohajkovanje, postopanje, klatenje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
racati (zlasti o majhnih otrokih), pozibavati se pri hoji
pogovorno pohajkovati, postopati, klatiti se
pogovorno pobrati se (oditi)

traînasser [trɛnase] verbe transitif, vieilli vleči, vlačiti; verbe intransitif pohajkovati; biti počasen (pri delu)

traînasser dans tes cafés vlačiti se, pohajkovat: po kavarnah

truant [trúənt]

1. samostalnik
lenuh, delomrznež, brezdelnež; zmuzné; potepinski učenec, "špricar"

to play truant namerno ne iti v šolo, "špricati" šolo

2. pridevnik
len, brezdelen, potepinski; zanemarjajoč svoje dolžnoati, zabušantski; ki namerno ne gre v šolo, špricarski; bloden (o mislih)

truant officer uradnik šolske uprave, ki preiskuje primere "špricanja" šole
truant school zgodovina vzgojni zavod

3. neprehodni glagol
pohajkovati, postopati, potepati se, lenariti, živeti brez dela, v brezdelju; čas zapravljati; namerno ne iti v šolo, "špricati"; zabušavati
figurativno zanemarjati svoje delo, svoje dolžnosti

úlati se ûlām se pohajkovati, potikati se