Franja

nadihati se povratni glagol
1. (o zraku) ▸ teleszívja magát [levegővel]Proti večeru smo šli iz stanovanja, da smo se malo nadihali svežega zraka. ▸ Estefelé kimentünk a lakásból, hogy szívjunk egy kis friss levegőt.

2. (vdihniti škodljivo snov) približek prevedka ▸ belélegezNudili so prvo pomoč osebi, ki je skušala sama pogasiti požar, a se je nadihala plinov. ▸ Elsősegélyt nyújtottak egy személynek, aki megpróbálta maga eloltani a tüzet, de gázokat lélegzett be.

3. (o posledici napora) ▸ kifújja magát
Vsakih petindvajset metrov se je moral ustaviti in nadihati. ▸ 25 méterenként meg kellett állnia, hogy kifújja magát.
Po olimpijskih igrah v Londonu se je spočila, nadihala in vnovič dokazala, da ji ni para. ▸ A londoni olimpia után kipihente, kifújta magát, és ismét bebizonyította, hogy felülmúlhatatlan.

4. (naužiti se zaželene snovi ali vonja) ▸ teleszippantja magát Nadiha se eksotičnega parfuma iz bele sandalovine, lubja, cimetovih dreves in vonja evkaliptusovih listov. ▸ Teleszippantja magát a fehér szantálfa, a fakéreg, a fahéj és az eukaliptuszlevelek egzotikus illatával.

5. (o izkušnjah ali situacijah) ▸ teleszívja magát, kiélvezOdklopiti vsakdanjik, spoznati nove kulture, nadihati se drugačnega zraka in poskusiti drugačno hrano. ▸ Kikapcsolni a hétköznapokat, új kultúrákat megismerni, teleszívni magunkat más levegővel, és másfajta ételeket kóstolni.
Miru se najbolj nadiha zgodaj zjutraj, ko se čez travnike sprehodi do bližnje cerkvice. ▸ A nyugalmat leginkább a kora reggeli órákban élvezheti ki, amikor átsétál a réteken a közeli templomhoz.

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire

ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

bengalični ogenj feu de Bengale
kovaški ogenj feu de forge
kratkotrajni ogenj feu de paille
signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
stražni ogenj feu de bivouac
taborni ogenj feu de camp
umetni ogenj feu d'artifice
ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
ogenj greje le feu (ré)chauffe
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
omejiti ogenj localiser le feu
na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
na malem ognju à feu lent
peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
varen pred ognjem à l'épreuve du feu
(kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
(vojaško povelje) ogenj! feu!
artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
protiletalski ogenj tir antiaérien
ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
(figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
igrati se z ognjem jouer avec le feu
imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
med dvema ognjema entre deux feux
govoriti z ognjem parler avec animation
peklenski ogenj feu d'enfer
v ognju biti être en feu
biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

ogórek (cigaretni, cigarni) bout moški spol de cigarette, de cigare , (popularno) clope moški spol , mégot moški spol ; (lesni) fumeron moški spol , tison moški spol

prižgati cigareto z ogorkom allumer une nouvelle cigarette à un mégot
pogasiti ogorek éteindre un tison

pogazíti to trample down; to tread upon; to crush underfoot; (o vozilu) to run over, to run down

do smrti pogazíti to trample to death
pogazíti cvetlice to trample on the flowers
pogazíti in pogasiti ogenj to stamp out a fire
pogazil je moja čustva he trampled on my feelings

poteptáti to tread down; to trample (on); to stamp down

poteptáti (in pogasiti) ogenj to stamp out a fire

požár incendio m ; fuego m ; conflagración f (tudi fig)

gozdni požar incendio forestal
svetovni požar conflagración mundial
gašenje požara extinción f de un incendio
zavarovanje proti požaru seguro m contra incendios
izbruhnil je požar se produjo un incendio
pogasiti požar apagar (ali extinguir) un incendio

rake out prehodni glagol
izgrebsti (pepel); izbrskati, izvohati

to rake out a fire pogasiti ogenj

sete f

1. žeja:
aver sete biti žejen
bruciare, morire di sete umirati od žeje
spegnere, togliere la sete pogasiti žejo

2. ekst. suša

3. pren. žeja; poželenje; pohlep, sla:
sete di potere sla po oblasti

sistō -ere, stitī in (redko) stetī, statum (reduplicirani stō -āre; prim. skr. tiṣṭhati stoji, ἵστημι iz *σίστημι, umbr. sistu)

I. trans.

1. koga ali kaj kam postaviti (postavljati), pripeljati kam, voditi, privesti (privajati): ego iam illam huc tibi sistam in viam Pl., capite (na glavo) sistebas cadum Pl., totam aciem in litore sistit V., tertia lux classem Cretaeis sistet in oris V., tutum patrio te limine sistam V., tramite facili vos sistam V., monstrum infelix sacrata sistimus arce V., quam (sc. suem) … cum grege sistit ad aram V., victima … sistitur ante aras O., ripa sistetur in illa haec O., post haec caelatus sistitur crater O., cohortes expeditas super caput hostium sistit T., huc siste sororem V. sem pripelji (privedi); pesn.: iaculum clamanti sistit in ore V. ali dextroque in lumine sistit spicula Sil. zažene, potisne, porine.

2. occ.
a) kaj postaviti (postavljati) = (z)graditi, narediti (delati), napraviti (napravljati): haruspices monuere, ut … templum isdem vestigiis sisteretur T., cum divus Augustus sibi atque urbi Romae templum … sisti non prohibuisset T., Tomae tropaea de Parthis arcusque … sistebantur T., Tigellinum et Nervam ita extollens, ut … apud Palatium effigies eorum sisteret T.
b) kot jur. t.t. aliquem sistere koga ob določenem roku postaviti (postavljati) pred sodnika, (pri)peljati pred sodnika; se sistere ali med. sisti ob določenem roku postaviti se pred sodnika, priti pred sodnika: Icti., promisimus hunc hodie sistere Pl., sisto ego tibi me Pl., vas factus est alter eius sistendi Ci., ut Quinctium sisti Alfenus promitteret Ci., ducat puellam sistendamque in adventum eius promittat L., si servum sistere quidem promisimus … et liber factus sistatur Dig., si status non esset Dig.; tako tudi vadimonium sistere = se vadimonio dato sistere zaradi danega poroštva postaviti se (priti, stopiti) ob (določenem) roku pred sodnika: quid si vadimonium capite obvoluto stitisses? Ca. ap. Gell., venit Romam Quinctius, vadimonium sistit Ci., ipse … Fulviae … tantā diligentiā officium suum praestitit, ut nullum illa stiterit vadimonium sine Attico N.; metaf. sistere se (alicui) priti h komu, znajti se pri kom, pojaviti se pri kom: des operam, ut te sistas Ci. ep., te vegetum nobis in Graecia siste Ci. ep.
c) pren. aliquem (aliquid) salvum ali sanum sistere koga (kaj) postaviti (spraviti) v zdravo stanje = koga (kaj) (p)ozdraviti: ego vos salvas sistam Pl., cum diis bene volentibus operā tuā sistas hunc nobis sanum atque validum quam citissime Gell.; v pass. z dvojnim nom.: omnia ut † quicquid infuere ita salva sistentur tibi Pl.

3. ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zastaviti (zastavljati) (komu) kaj, (u)držati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, preprečiti (preprečevati) (komu) kaj, onemogočiti (onemogočati) koga, kaj, komu kaj: Samnitem, legiones, impetum L., aliquem ense, hastā Sil., equos biiugis V., fugam L., Cu., gradum Cu., V., Pr. ali pedem O. obstati, aquam fluviis V. flumina, freta O., sanguinem Plin., T., menses abundantes (sc. feminarum) Plin., alvum Plin. ali ventrem Mart. ustaviti drisko, ventum Plin. iun.; hic dea se sistit V. obstane, obstoji, non prius se ab effuso cursu sistunt, quam in conspectu Praeneste fuit L. ne nehajo prej teči; metaf. ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati, konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, dovršiti (dovrševati), (pre)nehati: labores, opus, bellum, certamina, modum O., populationem T., qui (sc. latex) potus dubium sistat alatne sitim O. ali ugasi ali … , sistere querellas O. nehati tožiti, lacrimas O. nehati jokati, solziti se, fletum O. nehati jokati, metum O. nehati se bati, ne bati se več, minas O. nehati groziti (pretiti), ignem T. ugasiti, pogasiti, mentem Sil., statis iam militum odiis T. ko se je bilo … že poleglo.
a) trdno ali v prejšnje stanje postaviti (postavljati), vrniti (vračati), spraviti (spravljati), utrditi (utrjati, utrjevati), popraviti (popravljati): carnes eius cum absinthio ac sale dentium dolorem tollunt, sucus vero cum aceto calefactus mobiles sistit Plin., s. ruinas Plin. iun.; pren. utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati, okrepljati): civitatem consuetis remediis L., hic rem Romanam sistet V., animum in tranquillo et tuto sistere Pl.
b) ustanoviti (ustanavljati) = določiti (določati, določevati): P. F., sistere fana cum in urbe condenda dicitur significat loca in oppido futurorum fanorum constituere Fest.; poseb. pogosto adj. pt. pf. status 3
a) postavljen (npr. čas, dan, datum, rok), dan, določen, ustanovljen, dogovorjen, potrjen, gotov, rokoven, občasen (= občasno se ponavljajoč), stalen: dies Tab. XII ap. Ci. fr., Ca. ap. Fest., P. F., caerimoniae, sacrificia Ci. (prim.: status dies, qui iudicii causā est constitutus cum peregrino Fest., stata sacrificia sunt, quae certis diebus fieri debent Fest., sacra O., legem ferre … , ut ii ludi in perpetuum in statam diem voverentur L. na določen datum (rok), sacrificiis sollemnibus non dies magis stati quam loca sunt, in quibus fiant L., stato in eosdem dies mercatu T., temporibus statis Plin., T., quorum stata tempora flatus Lucan., stati flatus ventorum Sen. ph., stato mense Plin., statas febres arcere Plin.
b) metaf. someren, sorazmeren, proporcionalen, skladen: forma Enn. ap. Gell. —

II. intr.

1. kam stopiti, postaviti (postavljati) se, ustopiti (ustopati) se, kje stati: capite sistere in via Pl. stati na glavi, ore sistet Pl. postavil se bo na obraz = ležal bo na tleh, dixit et adversi contra stetit (= ἔστη) ora iuvenci V., sistere in aggere T., sistens tribunali celso Amm.

2. occ.
a) kot jur. t.t. ob določenem roku (datumu) postaviti se (priti, stopiti) pred sodnika: testificatur Quinctium non stitisse et se stitisse Ci., si reus dolo actoris non stiterit Dig.
b) ustaviti (ustavljati) se, ustaliti se, obstati, postati, pomuditi se, osta(ja)ti: nec quisquam … valet telis sistere contra V., solstitium, quod sol eo die sistere videbatur Varr., ab Epheso profectus primo ad Myonnesum stetit L., ubi steterint classes V., ubi sistere detur V. kjer bi se dalo ostati (= poči(va)ti), sistere legionem iubet T.; metaf. zasta(ja)ti: omnis stetit imo vulnere sanguis V., sistunt amnes V.

3. metaf. obdržati se, držati se, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) se, še naprej obsta(ja)ti, imeti obstanek: rem publicam sistere negat posse, nisi ad equestrem ordinem iudicia referantur Ci.; pogosto brezos. non (nec, vix) sisti potest ni (in ni, komaj je) moč (mogoče, možno) dlje obstajati, (in) tako ne more (več) iti naprej, in tako ne more (več) biti, in tako ne gre (več) naprej: non sisti potest Pl., nec sisti posse, ni omnibus consulatur L., nec mediocribus remedii[s s]isti posse T., vix concordiā sisti posse L., omnes populi si pariter deficiant, sisti nullo modo posse Iust.; podobno: intra quietem et unctionem et cibum sistendum est Cels. držati se je treba … , ostati je treba pri …

sitis -is, acc. -im, abl. -ī, f (sor. s skr. kṣítiḥ poguba, zaton, propad, gr. φϑίσις hiranje, propadanje, sušica)

1. žeja: quae siti sicca sum Pl., enectus siti Tantalus Ci., siti confici S., arentibus siti faucibus L., sitis arida guttur urit O., morosa sitis Mart. huda, in siti esse Plin. žejati (koga), žejen biti (kdo), trpeti žejo, ardere siti Cl., frigus, sitim, famam ferre Ci., sitim tolerare O., sitim colligere O. užejati se, zažejati (koga), pri V. pa = situm adferre, sitim gignere, alicui sitim facere Plin. užejati (koga); sitim v zvezi z raznimi glag., rabljenimi večinoma v metaf. pomenu (u)gasiti (pogasiti) žejo, (po)tešiti (utoliti) žejo (po)tolažiti žejo: sitim explere Ci., exstinguere L., O., Sen. ph., restinguere V., excutere Sen. tr., finire H., pellere H., Stat., depellere Ci., compescere O., deponere fontis in unda O., defendere fonte, avertere Sil., levare, relevare, sistere O., reprimere Cu., sedare O., Lucr., Plin., T., Val. Max.; excessit sitim potio Cels. je bilo v primerjavi z žejo več kot dovolj.

2.
a) metaf. suhost, suhota, suša, sušnost, huda (žgoča) vročina: deserta siti regio V. brez vode, hiulca siti findit canis aestifer arva V., torrent arenti siti arva canis Tib., usserat herbas sitis O., haurit sitis ignea campos Stat., sitis aestatis Col., natalium sitim pensans Plin.
b) strasten pohlep, hudo poželenje, poželevanje, živa (močna, izjemna) želja, željnost, hrepenenje, hlepenje, koprnenje: nec satiatur cupiditatis sitis Ci., velut ex diutina siti avide meram haurientes libertatem L., scelerata sitis Cl.; z objektnim gen.: populi fauces exaruerunt libertatis siti Ci., argenti sitis H., sitis immensa cruoris O. krvoželjnost, krvoločnost, civilis sanguinis Syllana sitis Sen. rh., maior famae sitis est quam virtutis Iuv., quod nobis faciat audiendi sitim Q.

Opomba: Nenavaden abl. sg. site: Ven.

smorzare

A) v. tr. (pres. smōrzo)

1. gasiti, ugašati:
smorzare un incendio pogasiti požar
smorzare la calce viva gasiti živo apno

2. pren. krotiti, brzdati, blažiti:
smorzare il desiderio brzdati željo

3. pridušiti (glas); omehčati (barvo)

B) ➞ smorzarsi v. rifl. (pres. mi smōrzo)

1. ugasniti

2. pojemati

soffocare

A) v. tr. (pres. sōffoco)

1. dušiti, zadušiti:
un caldo che soffoca zadušljiva vročina
soffocare il fuoco pogasiti ogenj

2. pren. zadušiti:
soffocare la rivolta nel sangue zadušiti upor v krvi
soffocare uno scandalo potlačiti škandal

B) ➞ soffocare, soffocarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ sōffoco) dušiti se

soif [swaf] féminin žeja; figuré poželenje, pohlep (de po)

jusqu'à plus soif (figuré) do sitega, do sitosti
soif brûlante žgoča žeja
soif de l'argent, des honneurs, du pouvoir pohlep po denarju, po časteh, po oblasti
soif de la gloire slavohlepnost, slavohlepje
soif du sang krvoločnost
avoir soif biti žejen
avoir soif de (figuré) žejati (po), biti žejen (česa), koprneti po
avoir soif de vengeance hlepeti po maščevanju
apaiser, étancher sa soif pogasiti si žejo
boire à sa soif odžejati se; piti, kolikor želimo
boire jusqu'à plus soif čezmerno piti
demeurer, rester sur sa soif ne se odžejati, figuré še si česa želeti, ne biti zadovoljén
donner soif užejati
mourir de soif umirati, umreti od žeje
souffrir de la soif trpeti žejo

žéja soif ženski spol

pekoča žeja soif ardente
delati, povzročati žejo donner soif
pogasiti si žejo apaiser (ali étancher) sa soif, se désaltérer
umirati od žeje mourir de soif

žéja sed f (tudi fig, po de)

žgoča žeja sed f ardiente
delati, povzročati žejo dar sed, excitar la sed
pogasiti si žejo apagar (ali matar) la sed
umirati od žeje arder, morirse de sed
umreti od žeje morir de sed