Franja

molit|ev ženski spol (-ve …) das Gebet, (pobožnost) die Andacht, (čaščenje) die Anbetung; -gebet (jutranja Morgengebet, za umirajočega Sterbegebet, priprošnja Bittgebet, tiha Stillgebet, večerna Nachtgebet)
zahvalna molit die Danksagung, das Dankgebet
vključiti v molit ins Gebet schließen

pratica f

1. praksa:
mettere in pratica uresničiti, udejaniti
in pratica praktično, dejansko

2. praksa, dejavnost; opravljanje poklica; uvajanje v delo:
pratica religiosa (običajna) molitev, pobožnost

3. izkušnja, vaja, spretnost; seznanjenost:
i giovani non hanno pratica della vita mladi nimajo življenjskih izkušenj
avere pratica di un luogo poznati neki kraj

4.
pratiche pl. postopek:
sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa v teku je postopek za nakup hiše
pratiche illecite (abortive) nedovoljen (abortiven) poseg
pratiche occulte spiritizem, spiritistične seje; ekst. admin. dokumenti, zadeva:
occuparsi di una pratica ukvarjati se (s, z), voditi zadevo

5. navt. dovoljenje (sanitarne inšpekcije) za privez, izkrcavanje
PREGOVORI: val più la pratica che la grammatica preg. praksa je boljša od teorije

saint [séint]

1. samostalnik
religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
religija božji izvoljenec, blaženec

All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
departed saint pokojnik
enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
to lead the life of a saint živeti kot svetnik

2. prehodni glagol
proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
neprehodni glagol (večinoma saint it)
živeti kot svetnik; igrati svetnika

3. pridevnik
svet (krajšava St.)
češčen kot svetnik, -ica

tōtus¹ 3, gen. tōtīus, dat. tōtī (iz *tou̯etos „nagačen“ : *tou̯eo polniti, gatiti; prim. tōmentum in tumeō), pron. adj.

1. (o nedeljenem predmetu) cel, ves, poln, v polnem obsegu (bivajoč): totius Galliae imperio potiri C., totius anni fructus Ci., totā nocte continenter serunt C., gregem universum voluit totum evertere Pl. vso čredo naenkrat, tota terra Ci., totus mons C., totum corpus Cu., totā mente atque omnibus artubus contremescere Ci.; sex menses totos Ter.; od tod poseb. hiperbola, kadar ne želimo natančno povedati časa, npr. toto triennio Suet. (dejansko sta bili le dve leti in nekaj mesecev).

2. ves, čisto ves, prav ves, cel, celoten, vesoljen, starejše čiherni, v pl. tudi vsi skupaj (o predmetu v naspr. z njegovimi deli): totus equitatus Auct. b. Alx., totis horis Pl., totas in horas Pr., totis copiis C., totis viribus L., Ph. na vso moč, tota armenta V., totos miseruit Ap.

3. metaf. ves = popolnoma, docela, povsem, scela, sceloma, z dušo in telesom: eum Dio adeo admovit, ut se totum ei traderet N., Catoni me totum ab adulescentiā dedidi Ci., totus et mente et animo in bellum insistit C., totus in illis (sc. nugis) H. ves = popolnoma zatopljen, sum vester totus Ci., totus doleo (gaudeo) Pl. sama žalost (samo veselje) me je, totus in amore est Ter., in prece totus eram O., fratris Thais tota est Ter., plebs Hannibalis tota esse L., tota tibi est (sc. puella) Tib. vsa tvoja, totus pietatis est Plin. iun. sama pobožnost ga je, totus animi Plin. ves duša, totus dei Val. Fl. ves navdušen. — Od tod subst. tōtum -ī, n celota, vse (naspr. dimidium, pars): Ter., Sen. ph., Macr., Arn., pl. tota Ci. (naspr. partes), totum in est, ut … Ci.; od tod adv.
a) ex toto popolnoma, docela, povsem, čisto: Col. Cels., ex toto illa deserere O.
b) in toto Ci. pri celi stvari = (na)sploh.
c) in totum v celem, v celoti (naspr. particulatim): Sen. ph.; od tod = popolnoma, docela, povsem, čisto: L. epit., Col.; tudi = sploh: Col.

Opomba: Gen. tōtĭus: Lucr.; star. gen. tōtī: Afr. ap. Prisc., omni totae familiae Pl. ap. Varr., totae civitati Ap., totae (dat. ali gen.) rei Corn.; dat. m in n toto: toto orbi Pr., toto exercitui C., toto oppido Hirt., toto corpori Cu., toto generi Hyg., toto Romano populo Ap., toto familiae patrimonio Ap.

δεισιδαιμονία, ἡ 1. strah božji, bogaboječnost, pobožnost. 2. praznoverje, vraža.

ἐπ-αγγέλλω 1. act. a) napovem, oznanjam, razglašam, javljam, naznanjam τί, εἴς τι obljubljam; b) nasvetujem, ukrepam, zapovedujem, velevam, zahtevam τί, acc. c. inf.; στρατιὰν ἔς τινα zahtevam od koga čete, τινί obračam se na koga, zahtevam kaj od koga. 2. med. a) javljam o sebi, obetam, ponujam se; trdim, da hočem (morem) kaj storiti, ἀρετήν pravim, da sem učitelj kreposti, obetam, napovedujem, da bom kaj učil Pl. Gorg. 447 c; τεθνάναι zastavljam glavo, θεοσέβειαν obetam pobožnost, hočem biti pobožen NT; b) zahtevam, ukazujem za se, svetujem, predlagam τί, pošiljam (po poslih) povelje inf., τινί τι, τινὶ ὅπως.

εὐσέβεια, ἡ, poet. -βία strah božji, bogaboječnost, pobožnost; spoštovanje (ljubezen) do domovine, staršev itd.; πρὸς εὐσέβειαν λέγω svetujem ono, kar vodi k pobožnosti = pobožno, εὐσέβειαν ἐκ πατρὸς οἴσει imela (žela) boš slavo, da si pobožno izizvršila otroško dolžnost.

θεοσέβεια, ἡ (θεο-σεβής) bogaboječnost, pobožnost, bogoslužje.

ὁσιότης, ητος, ἡ 1. služba božja. 2. pobožnost, bogaboječnost, vestnost, svetost NT.