Franja

Zadetki iskanja

  • regenerá -éz vt./vr. prenoviti, obnavljati, obnoviti, poživiti, regenerirati
  • regenerate2 [ridžénəreit] prehodni glagol
    (telesno ali duhovno) preroditi; obnoviti, poživiti, osvežiti, pomladiti; regenerirati
    tehnično ponovno dobiti (zlasti toploto)
    neprehodni glagol
    zopet se napraviti, nastati, se obnoviti; zopet zrasti; preroditi se, regenerirati se, reformirati se, izboljšati se, postati nov in boljši

    to regenerate tissue obnoviti tkivo
  • reinvigorate [ri:invígəreit] prehodni glagol
    vrniti (komu, čemu) staro moč, znova okrepiti, poživiti
  • relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)

    relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
    se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
    relever l'ancre dvigniti sidro
    relever un bateau zopet splaviti ladjo
    relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
    relever un compte napraviti kontni izvleček
    relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
    relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
    relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
    relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
    relever les espérances oživiti nade
    relever une date zabeležiti datum
    relever une faute grajati napako
    relever les finances ozdraviti finance
    relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
    relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
    relever la moustache zavihati brke
    relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
    relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
    relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
    relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
    relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
    relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
    relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
    ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
    cela relève de ... za to je pristojen ...
    se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo
  • re-levō -āre -āvī -ātum (re in levāre)

    1. zopet (znova, ponovno) vzdigniti (vzdigovati), zopet (znova, ponovno) dvigniti (dvigati, dvigovati): e terra corpus O., in cubitum relevo mea membra O. naslanjati se na … ; caput (pren.) Lucan.

    2. lajšati, olajšati (olajševati): epistulam Ci., vimina curva (koše, ulje, čebelje panje) O.; z abl.: alvum stercore Hier., relevari longā catenā O.; abs.: minimo relevari labore O. zlahka roditi.

    3. metaf.
    a) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), zlajšati (zlajševati), polajšati (polajševati), (po)tolažiti, (u)tolažiti, (u)tešiti, potešiti, poteščati, (od)pomoči (pomagati), odpraviti (odpravljati), pregnati (preganjati), zmanjšati (zmanjševati): morbus istius poenā relevatus Ci., communem casum misericordiā hominum Ci., meos releves aestus O. (o)hládi, relevare luctum, famem, sitim O., studium laboremque Plin. iun.
    b) komu nuditi olajšanje (olajšavo, (od)počitek, oddih), narediti, da komu odleže (da si kdo oddahne, se odpočije, počije), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati), rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati): pectora mero O., membra sedili O., cuius mors te ex aliqua parte relevavit Ci., potius relevare (opogumiti (opogumljati), tolažiti, tešiti) quam castigare Ci.; med. relevari rešiti (reševati) se, osvoboditi (osvobajati) se, otresti (otresati) se, odpoči(va)ti se, oddahniti (oddihovati) si (se), opomoči si: cura et metu relevati esse videbimur Ci., relevata res publica Ci., non est in medico semper, relevetur ut aeger O.
    c) oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati) kakega bremena: publicanos tertiā mercedum (najemnine) parte Suet. odpustiti jim, oprostiti jih, spregledati jim, pogledati jim skozi prste.
  • relieve [rilí:v]

    1. prehodni glagol
    olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
    vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
    vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
    figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
    pomiriti (po)tolažiti

    2. neprehodni glagol
    ločiti se (from od)
    odbijati se (against proti, od)

    to relieve distress pomagati v stiski
    to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
    to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
    to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
    to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
    I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
    I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
    he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
    the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
    to feel relieved čutiti se olajšanega
  • re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

    1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

    2. metaf.
    a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
    b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
    c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.
  • re-parō -āre -āvī -ātum (re in parāre)

    I.

    1. zopet (znova, ponovno, spet) dobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) (si) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) nabaviti (nabavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (si) priskrbeti (priskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) preskrbeti (preskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) narediti (delati), zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) popraviti (popravljati): perdere videbatur, quod reparare posset Ci., res amissas H., tribuniciam potestatem, bellum L., vires O. obnoviti, capillos Plin., magnas novi exercitus vires Vell., novas vires Lucan., ignem Plin. iun., urbes Eutr.

    2.
    a) zopet (znova, ponovno, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (z)graditi, zopet (znova, ponovno, spet) opremiti (opremljati): naves Eutr., classem Auct. b. Alx. zopet opremiti (opremljati), aedificia Plin. iun., Carthaginem Eutr. zopet zgraditi.
    b) nadomestiti (nadomeščati), dopolniti (dopolnjevati): exercitum L., auxilia T.
    c) popraviti (popravljati), (po)plačati (poplačevati), nadomestiti (nadomeščati): damnum Iust. idr., damna caelestia lux H., cornua (lune) O.
    d) zopet obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: bellum L., proelium Iust.
    e) metaf. pomladiti (pomlajati, pomlajevati), (o)krepiti, utrditi (utrjevati), učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), podkrepiti (podkrepljati, podkrepljevati), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati): membra O., ingenia reparantur Q. okrepiti se, odpočiti se, okrevati, priti k močem.

    II. nasprotno, v zameno dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, kupiti (kupovati), nabaviti (nabavljati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati): vina merce Syra H., (sc. Cleopatra) latentes classe citā reparavit oras H. je zamenjala = je hitro poiskala druge, merces Icti.
  • requicken [ri:kwíkən] prehodni glagol
    zopet (znova) oživiti, vrniti v življenje; poživiti, zbuditi k novemu živijenju
  • reverdir [rəvɛrdir] verbe transitif zopet ozeleniti; zeleno pobarvati; figuré pomladiti, poživiti; verbe intransitif zopet ozeleneti; figuré zopet oživeti

    les feuilles des arbres reverdissent au printemps listje dreves zopet ozeleni spomladi
  • revive [riváiv] prehodni glagol
    vrniti (koga) k zavesti; zopet oživiti, poživiti; zopet obuditi (čustvo, spomine); preporoditi; obnaviti, vzpostaviti, renovirati
    pravno zopet uveljaviti; (zopet) osvežiti, vliti nov duh; ponovno uvesti (običaj itd.)
    gledališče nanovo postaviti na oder (uprizoriti, igrati)
    kemija avivirati; privesti v naravno stanje

    to revive an old play zopet uprizoriti staro igro
    to revive old feuds zopet oživiti stare spore, staro sovraštvo
    to revive a reputation vzpostaviti ugled, sloves
    neprehodni glagol
    oživeti; priti zopet k sebi, zavedeti se
    ekonomija opomoči si; obnoviti se, obuditi se, zopet procvitati; zopet nastopiti
    pravno priti, stopiti zopet v veljavo

    hope revived in him zopet se mu je zbudilo upanje
    practice revives... nastaja zopet praksa...
  • riattivare v. tr. (pres. riattivo) reaktivirati; obnoviti, obnavljati; poživiti, poživljati:
    riattivare i rapporti commerciali tra i due paesi obnoviti trgovinske odnose med deželama
  • ricreare

    A) v. tr. (pres. ricrēo)

    1. ponovno, na novo ustvariti, ustvarjati

    2. poživiti, poživljati; okrepiti; potolažiti

    3. ekst. absol. razvedriti

    B) ➞ ricrearsi v. rifl. (pres. mi ricrēo)

    1. raztresti se

    2. ekst. razvedriti se
  • rinverdire

    A) v. tr. (pres. rinverdisco)

    1. ozeleniti

    2. pren. poživiti; pog. ponovno okrepiti

    3. močiti, namakati (kože)

    B) ➞ rinverdire, rinverdirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rinverdisco)

    1. spet ozeleneti

    2. pren. oživeti, oživljati
  • ristorare

    A) v. tr. (pres. ristōro) okrepiti; pokrepčati; pren. poživiti

    B) ➞ ristorarsi v. rifl. (pres. mi ristōro) okrepčati, podpreti se
  • ritoccare v. tr. (pres. ritocco)

    1. spet se dotakniti, dotikati

    2. pren. popraviti, popravljati; dopolniti, dopolnjevati; poživiti, polepšati:
    ritoccare un disegno popraviti risbo
    ritoccarsi le labbra popraviti si šminko (na ustnicah)
    ritoccare il prezzo podražiti
  • stimolare v. tr. (pres. stimolo)

    1. knjižno zbadati (z ostjo)

    2. ekst. pikati, dražiti

    3. spodbuditi, spodbujati; stimulirati

    4. zbuditi, zbujati; dražiti; poživiti, poživljati:
    stimolare l'appetito zbujati tek
  • stimulate [stímjuleit]

    1. prehodni glagol
    medicina poživiti, drážiti
    figurativno spodbuditi (to k)
    spodbosti, bodriti, podžgati, stimulirati; animirati (z uživanjem alkohola)

    2. neprehodni glagol
    pogovorno spodbujati se, bodriti se, opogumiti se s pomočjo alkohola

    to stimulate production spodbujati proizvodnjo
  • stimuler [stimüle] verbe transitif spodbosti, spodbujati, podžgati; médecine poživiti, drážiti; stimulirati

    ses succès l'ont stimulé njegovi uspehi so ga spodbudili
    cette boisson stimule l'appétit ta pijača spodbudi, poveča tek
    stimuler les hésitants spodbuditi obotavljavce
  • vigōrō -āre (-āvī) -ātum (vigor)

    1. intr. dobi(va)ti življenje, oživeti (oživljati), posta(ja)ti živahen: anima vigorans ex … Tert.

    2. trans. oživiti (oživljati), poživiti (poživljati): disciplinam Tert., iuvenis vigoratus Ap. živ, živahen, srčen.