Franja

germānus 3

1. roden, pravi, pristen o bratih in sestrah, ki imajo istega očeta in isto mater ali vsaj istega očeta oz. isto mater: PL., frater germanus TER., CI., soror germana CI., N.; kot subst.
a) germānus -ī, m rodni brat: KOM., haec germanus Eryx quondam tuus arma gerebat V., ardescunt germani caede bimembres (sc. Centauri) O.; o živali: deinde eius (arietis) germanum cornibus conitier, in me arietare ACC. AP. CI.; v besedni igri: de germanis, non de Gallis duo triumphant consules VELL.
b) germāna -ae, f rodna sestra: duae germanae meretrices cognomines PL., germana Iovis (= Iuno) V., g. mariti O., ubi sit germana, rogat O.

2. metaf.
a) (v prisrčnem nagovoru) = preljubi, premili, predragi: germane Hector, germana soror ENN. FR.
b) bratski, bratsko deljen, sestrski: nunc tu mihi amicus es in germanum modum PL., duas germanas (vites) cognovimus COL., sic fratres quasi et germanis casibus exules IUST.
c) pristen, pravi, resničen, stvaren, odkrit: PL., g. iustitia CI., haec est mea ... g. patria CI., haec g. ironia est CI. prava, gola, illi veteres germanique Campani CI., cum mutila quaedam et hiantia locuti sunt, germanos se putant esse Thucydidas CI., scio me asinum germanum fuisse CI. EP., germanissimus Stoicus CI. pravi pravcati stoik, germanus Gallus SEN. PH.; adv. germānē pristno, prav pošteno: animus g. Romanus AUG., g. fraterneque rescribam CI. EP. (?).

honest [ɔ́nist] pridevnik (honestly prislov)
pošten, odkrit, odkritosrčen; nepokvarjen, pravi, pristen; pošteno zaslužen
šaljivo vrl, pošten
arhaično neomadeževan, nedolžen (ženska)

to be quite honest about it po pravici povedati; da povem po pravici
to turn (ali earn) an honest penny zaslužiti s poštenim delom
to make an honest woman of poročiti zapeljano dekle
honest goods pristna roba
ameriško, sleng & šaljivo honest Injun častna beseda
pogovorno honestly! kaj res! (začudenje); zares!, častna beseda!

klotzen širokopotezno/bahaško nastopati/ravnati ipd.; (zahlen) pošteno plačati; Technik Textilfasern: prepojiti, prežemati

knallvoll nabutan; (betrunken) pošteno nadelan

lay to prehodni glagol
navtika ustaviti ladjo, zasidrati ladjo
pogovorno pošteno poprijeti

to lay to one's oars pošteno, krepko veslati

mȁzati mȁžēm
1. mazati: mazati maslac na hljeb, hleb, na kruh; mazati lice bjelilom, belilom, šminkom; ovaj slikar ne slika nego maže
2. mazati, podkupovati: valja mazati, pa onda ide
3. ekspr. tepsti: mazati leđa
4. beliti
5. ekspr. pošteno jesti; laže i maže s sladkimi besedami vara

ob-verberō -āre (ob in verberāre) pošteno pretepsti (pretepati): tunc quidam viator solitarium vagumque me respiciens invadit et properiter inscensum baculo, quod gerebat, obverberans per obliquam ignaramque me ducebat viam Ap., Philebum ceterosque comites eius involant avidi colloque constricto et sacrilegos impurosque compellantes interdum pugnis obverberant Ap., cum primum rota solis lucida diem peperit, vocatis duobus e familia validissimis, quam altissime sublato puero, ferula nates eius (sc. pueri) obverberans … inquit Ap.

push² [puš]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, riniti, poriniti, porivati, potisniti, potiskati; priganjati, siliti (to k)
gnati, nagnati, pognati, poganjati, pospešiti, forsirati
figurativno pomagati, podpirati koga; delati reklamo za kaj
sleng prodajati, preprodajati (mamila)

2. neprehodni glagol
poriniti se, porivati se, prerivati se, preriniti se; pošteno se lotiti; prizadevati si, težiti za čem

to push open odpahniti, odpreti
to push one's way ahead (through) preriniti se naprej (skozi)
to be pushed for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to push s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to push s.th. too far gnati kaj predaleč
to push one's fortune izzivati svojo srečo
to push a friend s svojim vplivom pomagati prijatelju

reason¹ [ri:zn] samostalnik
razlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika
pravno pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost
logika premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premis

by reason of zaradi
bereft of reason blazen, nor
for the reason that zaradi tega (iz razloga), ker
for the same reason iz istega razloga
for that very reason prav iz tega razloga
in (all) reason z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejah
with (good) reason upravičeno
without rhyme or reason figurativno brez glave in repa, nesmiseln, bedast
woman's reason ženska logika
to bring s.o. to reason spraviti koga k pameti, spametovati koga
to complain with reason upravičeno se pritoževati
I will do anything in reason napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametno
to give, (to show) reason dati povod
to have reason arhaično prav imeti
you have good reason to complain čisto upravičeno se pritožujete
to listen to reason, to hear reason dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pameti
to lose one's reason izgubiti pamet
he lost his reason zmešalo se mu je
I saw reason to interfere zdelo se mi je prav, da se vmešam
it stands to reason that... jasno je, da...
there is reason in what you say pametno (premišljeno) je, kar govoriš

stecken¹ (steckte, gesteckt) vtakniti, vtikati; zatakniti (an/hinter za/na); Pflanzen: potakniti, potikati, Zwiebeln: saditi; das Haar: speti, spenjati; Blumen: aranžirati; sich ein Ziel stecken zastaviti si cilj; in Brand stecken zažgati; [Schiffahrt] Schifffahrt eine Kette, das Tau: odvijati, izpuščati; figurativ jemandem etwas: nesti na uho; (seine Meinung sagen) pošteno jih napeti komu; ins Gefängnis stecken vtakniti v zapor; Geld in etwas stecken vložiti denar v; sich hinter etwas stecken vneto se lotiti (česa); sich hinter jemanden stecken pridobivati (koga) za (kaj), spodbujati (koga) k (čemu)

step out neprehodni glagol
izstopiti, ven stopiti, sestopiti; hitreje iti, pospešiti korake, pošteno (hitro) stopiti
prehodni glagol
s koraki izmeriti (oddaljenost)

stodge [stɔdž]

1. samostalnik
težka jed, obilen obrok, gostija
sleng požrtija; požeruh

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
sleng nabasati (želodec), pošteno se najesti, napokati se, prenajesti se

to stodge one's stomach nabasati si želodec

sweatful [swétful] pridevnik
pokrit z znojem, pošteno oznojen; ki povzroča znojenje
figurativno poln truda

veilchenblau moder kot vijolica; figurativ pošteno nacejen/nadelan

vested [véstid] pridevnik
pošteno pridobljen
pravno (z zakonom) ustanovljen, dodeljen, podeljen; zaupan; ugotovljen, dobljen

wohlerworben pošteno pridobljen

благоприобретенный pošteno pridobljen, prigospodarjen; nepodedovan

распекать, распечь (gov.) oštevati, pošteno ošteti

adhibeō -ere -hibuī -hibitum (ad in habēre)

1. držati kaj k čemu, obrniti (obračati) kaj kam, položiti (polagati) kaj kam, da(ja)ti kaj na kaj, kaj čemu: huc adhibete aures Pl., huc adhibe vultus O.; adh. medicas manus ad vulnera V., vultum ad aliquem O., odores ad deos Ci. v dar prinesti (prinašati); z dat.: manūs genibus O. kolena (z rokami) objeti, vincula captis O. ali civibus Romanis Ci. vkleniti jih; pren.: manus adh. vectigalibus Ci. lotiti se, alteri calcaria, alteri frenos Ci. enega izpodbadati, drugega brzdati, amorem procul Pl. odvračati, diis cultūs, honores, preces Ci. v dar prinesti (prinašati), vocem precesque T. glasno prositi, adhibete animos Ci. ali animos adhibete V., O. (προσέχετε τὸν νοῦν) pazite, vostrum animum adhiberi volo Pl. hočem, da me pazljivo poslušate, vacuas aures mihi et te (= animum tuum) adhibe veram ad rationem Lucr. zvesto me poslušaj in pazi na nauk resnice; occ. vzeti (jemati) kaj k čemu, privze(ma)ti, doda(ja)ti, združiti (združevati) kaj s čim: cur non adhibuisti ... tympanum Pl., ad panem nihil praeter nasturstium Ci. s kruhom ... jesti, adh. ad domesticum morem adventiciam disciplinam Ci., quattuor intiis rerum quintam naturam Ci.

2. pren.
a) (s posebnim namenom kaj za kaj imeti), kaj pri kom ali čem rabiti, uporabiti (uporabljati), oprije(ma)ti se česa: remedia Cu., morbis remedia, curationes Ci., vinum aegrotis Ci., cibum et potionem adh., ut reficiantur vires Ci., sanae parti corporis scalpellum adhibetur Ci. se nastavi, adh. medicinam lugenti, rei publicae Ci. ali voluptates, consolationem alicui Ci. nuditi, forti viro vim Ci. silo storiti, adhibenda vis est veritati Ci. se mora delati sila, adh. orationem ad vulgus ali sermonem alicui Ci. govoriti ljudstvu, orationem ad daterrendum omnibus Ci., sermonem in poculis Ci., govorjenje vezati, vezano govoriti, alicui fictum ad eius voluntatem sermonem Ci. govoriti komu pogodu, adh. numerum iambicum in fabulis Ci., adhibitā audaciā C. z drznostjo, adh. nutrices puero, nutrices ad praebendum lactem Gell.; occ. (kar se misli) kazati: modum quendam Ci. ali modum rei Ci., Suet. mero imeti, zmernosti se držati pri (v) čem, in iudicio modus nullus est adhibitus Ci. se ni kazala nikakršna zmernost, adhibere misericordiam, crudelitatem Ci. usmiljenega se kazati, saevitiam in famulos Ci., officium erga aliquem, reverentiam adversus deos Ci., diligentiam Ci., fidem Pl., Ci. zvesto, pošteno ravnati, curam Ci. ep., N., celeritatem Ci. ep., N. podvizati se, memoriam rei N. pomniti kaj, sollertiam C., belli necessitatibus patientiam L. kazati vztrajnost za ...
b) osebe (po)klicati k čemu, poz(i)vati k čemu, pritegniti k čemu: Dianam ad partus Ci., aliquem ad consilium C., ali in consilium Ci., Plin. iun. ali ad deliberationem Ci. k posvetovanju povabiti, za svet spraševati koga, aliquem in convivium Ci., N. ali ad convivia Ci. na pojedino povabiti, aliquem ad ministerium dapemque L.; tudi z dat.: adh. aliquem castris V., penates epulis V., alteris te mensis adhibet deum H. ti kot bogu prinaša pri poobedku vino v pitni dar, adh. aliquem convivio (= in convivium) L., mensae suae Col., cenae Suet., adh. aliquem consilio (= in ali ad consilium) C.; adh. consilium L., Cu., adhibito consilio (naspr. remoto consilio) Ci.; pogosto adhibere aliquem poklicati koga na pomoč, za pomočnika, za sodelavca, (upo)rabiti koga: adh. accusatorem, oratorem, medicum, collegium praetorum Ci., interpretes S., adhibito interprete Cu., adh. fratrem C., adhibitis amicis ... uxorem interrogavit Ci., nunc adhibemur, ut ea dicamus, quae ... Ci.; z dvojnim acc.: adh. aliquem patronum, arbitrum Ci., Siciliam testem, Iovem testem Ci. za pričo vzeti (jemati) Sicilijo, Jupitra; occ. quicumque deus, quicumque adhibebitur heros H. se spravi na oder, nastopi, adh. aliquem Plin. iun. povabiti koga (kot poslušalca) na predavanje.
c) (z adv.) sprejeti koga, ravnati s kom: aliquem liberaliter, severius Ci. ep., imperat, ut is quam liberalissime commodissimeque adhiberetur Ci.; refl. vesti se: sic se adhibere in potestate Ci. ep.

administrer [-stre] verbe transitif upravljati, skrbeti za; predložiti (listine, dokaze), navesti (priče); podeliti, dati (zdravila); (religion) podeliti (zakramente), dati v poslednje olje; familier dati, naložiti (udarec)

administrer une verte semonce ostro ošteti, grajati
administrer les biens d'un mineur upravljati (skrbeti za) mladoletnikovo premoženje
administrer des preuves predložiti dokaze
le maire administre la commune župan upravlja občino
sa mère lui a administré une bonne fessée mati mu jih je pošteno naložila po zadnjici
administrer un remède dati zdravilo (bolniku)
administrer des coups dati udarce, batine, udariti