-
Arbeiterdichter, der, delavski pesnik
-
ballad-monger [bǽlədmʌŋgə] samostalnik
poulični pevec; slab pesnik, pesmarček, rimar; prodajalec popularnih balad
-
bardling [bá:dliŋ] samostalnik
rimač, slab pesnik
-
cōmicus 3, adv. -ē (gr. κωμικός)
1. na komedijo (veseloigro, šaloigro) nanašajoč se, komičen, komiški: Vitr., Plin., Q. idr., aurum Pl. (o volčjem bobu, ki so ga v komedijah uporabljali nam. denarja), poëta (= subst. cōmicus -ī, m; gl. v nadaljevanju) Ci., artificium Ci., virtus C. ap. Suet., res H. komiška snov, tragica comicaque ingenia Sen. ph.
2. v komediji (veseloigri, šaloigri) prikaz(ov)an (nastopajoč), kakor v komediji (veseloigri, šaloigri), komedijski: servi Pl., senes Pl., Varr. ap. Don., c. stulti senes Caecil. ap. Ci., utrum comicum adulescentem an aliquem ex agro Veiente nominem Ci., Davus sis comicus H., Thais … comica moecha Pr.; kot adv.: Sen. ph., quis unquam res … tragicas paene comice … tractavit … ? Ci. — Od tod subst. cōmicus -ī, m
a) igralec v komediji (veseloigri, šaloigri), komik, glumač: tragici et comici numquam aeque sunt meditati Pl.
b) pesnik (pisatelj) komedij (veseloiger, šaloiger), komediograf: Amm., comicorum senarii … saepe sunt abiecti Ci., veterum comicorum libri Q. pesnikov stare (atiške) komedije, maior in personis observatio est apud tragicos comicosque Q.
-
dèrtlija m žalosten mož, žalosten pesnik: dertlija Jovan Ilić
-
Dichterfürst, der, veliki pesnik
-
élégiaque [eležjak] adjectif elegičen, elegijski, tožeč kot elegija, otožen; masculin pesnik elegij, elegik
-
èpičār m, èpik m, zval. èpiče, mn. èpici epik, epski pesnik
-
félibre [felibr] masculin novoprovansalski pesnik
-
gleeman [glí:mæn] samostalnik
potujoči pesnik, bard
-
griot, te [grijo, ɔt] masculin, féminin afriški črnec čarovnik, muzikant in pesnik
-
hērōicus 3, adv. -ē (gr. ἡρωϊκός) herojski, junaški: personae, aetates, tempora Ci., saeculum Macr., casūs Amm., kot gram. t. t. junaški = epski: carmen Q., Plin. iun. junaška pesem, ep, metrum Aus., versus Aus., Amm., versus heroice incompti Macr.; subst. hērōicus -ī, m epik, epski pesnik: Q., Sid.
-
Hofdichter, der, dvorni pesnik
-
Hugo [ügo] francoski pesnik
-
hymnodist [hímnədist] samostalnik
pesnik ali pevec himen
-
ïambicus 3 (gr. ἰαμβικός) jambski: numerus M.; subst. ïambicus -ī, m pesnik jambov = satirik: Ap.
-
idyllist [áidilist] samostalnik
idilik, pesnik idil
-
Lamartine [lamartin] masculin francoski pesnik
-
Lieblingsdichter, der, najljubši pesnik
-
lirico
A) agg. (m pl. -ci)
1. lit. liričen, lirski:
genere lirico lirska zvrst, lirika
2. glasba operen:
opera lirica opera
teatro lirico opera, operno gledališče
B) m lit. lirik, lirski pesnik