Franja

школьнический šolarski, otročji, neresen

baby¹ [béibi] samostalnik
otročiček, dojenček; otročnik, otročji človek

ameriško baby carriage (ali cart, coach) otroški voziček
baby in arms otročiček, ki še ni shodil
baby cot otroška posteljica
baby elephant slonov mladič
to hold (ali carry) the baby prevzeti nezaželeno odgovornost
baby piano pianino
baby pin bucika
to plead the baby act izogibati se odgovornosti, izgovarjati se na neizkušenost
to throw out the baby with the bath prevneto si prizadevati

chochear čenčati, čvekati, kvasiti; otročji postati; pretirano razvajati; noro zaljubljen biti

djètinjiti -īm (ijek.), dètinjiti -īm (ek.)
I. otročariti: ne luduj mi, ne djetinji!
II. djetinjiti se postajati otročji: tako je star da je već počeo da se djetinji

dobby [dɔ́bi] samostalnik
listovka; domači škrat
sleng otročji starec

dotard [dóutəd] samostalnik
otročji starec; star zaljubljenec, star gizdalin

dote [dout] neprehodni glagol
čenčati, biti otročji

to dote on s.o. biti noro zaljubljen v koga

gaga [gaga] adjectif bedast, spet otročji; masculin otročji starec; polbedak, polidiot

gâteux, euse [gatö, z] adjectif (umsko) oslabel, senilen; masculin otročji starec

vieux gâteux (familier) bebast starec

re-puerāscō -ere (re in puerāscere) pootročiti se, posta(ja)ti otročji, znova posta(ja)ti otrok: aiunt solere eum rursum repuerascere Pl., quia enim repuerascis, fugitas personas, pater Nov. fr., cum is diceret socerum suum Laelium semper fere cum Scipione solitum rusticari eosque incredibiliter repuerascere esse solitos Ci., si qui deus mihi largiatur ut ex hac aetate repuerascam et in cunis vagiam Ci., non solum innubae fiunt communis, set etiam veteres repuerascunt et multi pueri puellascunt Varr., eique ego rei, sei fieri possit, repuerascere opto Fr.

rimbambire, rimbambirsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ rimbambisco) slabš. pootročiti se, postati otročji

ребячиться otročarije uganjati, biti otročji, neresen

biberon tujka franc. m invar. steklenička s cucljem:
avere ancora bisogno del biberon pren. biti še otročji, nezrel

bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,

1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.

2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.

3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.

criatura ženski spol stvor, stvar, bitje; novorojenček; varovanec, protežiranec

ser una criatura še zelo mlad biti; otročji biti

dotage [dóutidž] samostalnik
čenče; pešanje pameti, senilnost; slepa ljubezen

to be in one's dotage biti senilen, otročji

enfance [ɑ̃fɑ̃s] féminin detinstvo, otroška doba (leta), otroštvo; otročad, otroci; figuré začetek

dès sa plus tendre enfance že od mladih nog
enfance délinquante mladostni prestopniki
ami masculin d'enfance prijatelj iz mladih let
protection féminin d'enfance varstvo, zaščita otrok
souvenirs masculin pluriel d'enfance spomini iz otroških let
fonds masculin d'aide à l'enfance des Nations Unies fond za pomoč otrokom pri Združenih narodih
être encore dans son enfance biti še v povojih
c'est l'enfance de l'art to je zelo preprosto, to je lahkó narediti
sortir de l'enfance odrasti
tomber en enfance, être en enfance pootročiti se, biti otročji

nàk inter.

1. (izraža močno zanikanje) no:
nak, to pa ne gre no, così non va

2. (izraža nejevoljo) mah:
nak, tak fant, pa tako otročji mah, un giovanottone grosso così e tanto infantile

3. (izraža podkrepitev trditve) no:
nak, take svatbe pa še ni bilo no, nozze così non si sono ancora celebrate

otrošk|i [ó] (-a, -o) kindlich; (otročji) kindhaft, kindisch; Kinder- (avtomobil das Kinderauto, čevelj der Kinderschuh, dodatek der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld, die Kinderbeihilfe, glasek die Kinderstimme, grob das Kindergrab, jedilni pribor das Kinderbesteck, krožnik der Kinderteller, sedež der Kindersitz, smeh das Kinderlachen, stolček der Kinderstuhl, svet die Kinderwelt, voziček der Kinderwagen, zbor der Kinderchor, bolezen die Kinderkrankheit, igra das Kinderspiel, oblačila Kindersachen množina, die Kinderkleidung, Kinderbekleidung, risba die Kinderzeichnung, soba das Kinderzimmer, sanje der Kindertraum, gledališče das Kindertheater, pohištvo Kindermöbel množina, prijateljstvo die Kinderfreundschaft, vera der Kinderglaube)
otroška ritka der Kinderpopo (tudi figurativno)

postájati devenir, se faire; flâner, s'arrêter ça et là

postajati grd, star devenir (ali se faire) vilain, vieux
postajati otročji (figurativno) devenir gâteux, sucrer les fraises
postajati prijatelja devenir amis
hrup je postajal vse hujši le bruit allait croissant
morje postaja razburkano la mer se démonte (ali devient agitée, houleuse)
mraz postaja vse hujši le froid s'accentue
pozno postaja il se fait tard
tla mu postajajo vroča pod nogami (figurativno) les pieds lui brûlent