Franja

prèpasti prèpadnēm
I.
1. nepričakovano napasti: naša patrola bila je prepadnuta jednim odredom konjanika
2. osupiti: prepasti koga
3. prestrašiti: kako si me danas prepao, nikada te poželjeti neću
II. prepasti se
1. osupniti: prepasti se od čega
2. prestrašiti se

renverser [rɑ̃vɛrse] verbe transitif prevrniti, prekucniti; obrniti; podreti, zrušiti na tla; razliti (tekočino); nagniti nazaj (la tête glavo); familier osupiti

renverser le courant obrniti tok, smer toka
renverser un récipient prevrniti posodo
se renverser pasti vznak, na hrbet; nagniti se nazaj
renverser la cervelle à quelqu'un zmešati komu glavo
renverser un gouvernement, un ministre zrušiti vlado, ministra
renverser son adversaire zrušiti, vreči na tla nasprotnika
l'automobiliste a renversé un piéton avto ja podrl pešca
renverser l'ordre des mots obrniti besedni red
renverser les profets podreti načrte
le vent a renversé beaucoup d'arbres veter je podrl mnogo dreves
renverser du vin razliti vino
renverser tous les obstacles porušiti vse ovire
cela me renverse (figuré) temu se zelo čudim, to mi zapre sapo
ne pas renverser! ne prevračaj! ne premetavaj!
se renverser sur le dos leči na hrbet
le voilier s'est renversé jadrnica se je prekucnila

sidérer [sidere] verbe transitif, familier osupiti

la nouvelle de la catastrophe a sidéré tout le monde novica o katastrofi je osupila vse (ljudi)

souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti

souffler un acteur suflirati igralcu
souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
souffler une bougie upihniti svečo
souffler le feu podpihovati ogenj
souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
souffler la discorde netiti neslogo
ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh

stagger² [stǽgə] neprehodni glagol
opotekati se
figurativno omahovati, oklevati, obotavljati se, kolebati, biti neodločen, dvomiti; ženirati se; umakniti se (o četah)
prehodni glagol
vznemiriti, razburiti, zmesti, osupiti, zbegati, spraviti iz ravnotežja, omajati (vero itd.); razvrstiti (kaj) v cikcaku (da se izognemo sovpadanju)

to stagger under a burden opotekati se pod bremenom
to stagger to s.o.'s feet s težavo se dvigniti (spraviti) na noge
the news staggered him novica ga je osupila
to stagger with drunkenness opotekati se od pijanosti
to stagger office hours razporediti delovne ure tako, da se izognemo navalu v konicah zvečer in zjutraj

startle [sta:tl]

1. prehodni glagol
preplašiti, prestrašiti, alarmirati, vznemiriti; osupiti, sapo (komu) zapreti, (neprijetno) presenetiti
domačno ganiti; podnetiti, nagovoriti (into doing k čemu)
neprehodni glagol
zdrzniti se

startled začuden
to startle at zdrzniti se, zgroziti se ob
to be startled čuditi se

2. samostalnik
strah, groza; prepadlost, osuplost

strike^*2 [stráik]

1. prehodni glagol
udariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo)
navtika spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise)
ekonomija zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati
ameriško doseči, najti, odkriti
sleng prositi (for za)
zastarelo božati, (po)gladiti z roko

2. neprehodni glagol
udariti (against ob, on na, po)
udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti)
razbijati; stavkati; biti se, boriti se (for za)
biti, tolči (srce), udariti (strela)
navtika, vojska spustiti belo zastavo
figurativno predati se; kreniti, iti, oditi (to proti)
nenadoma začeti prodirati, prebijati se (through skozi)
(svetloba, toplota); padati (on na)
širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja)
medicina izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi)
figurativno pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden)
ameriško, vojska biti častniški sluga

struck by a stone zadet od kamna
to strike across the fields udariti jo čez polja
to strike an average izračunati povprečje
to strike all of a heap figurativno zbegati, presenetiti, osupiti
to strike a balance napraviti bilanco
to strike a ball out of court šport suniti žogo v out
to strike a bargain skleniti kupčijo; doseči sporazum
to strike s.o. blind (deaf, dumb) z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)
to strike a blow zadati udarec
the blow struck me silly udarec me je omamil
without striking a blow brez boja
the cold struck into my marrow mraz mi je prodrl v mozeg
to strike s.o. dead figurativno pošteno osupiti koga
to strike s.o.'s eye pasti komu v oči
to strike s.o. in the face udariti koga po obrazu
to strike into fame postati slaven
to strike s.o.'s fancy ugajati, biti všeč komu
to strike fire out of a flint izkresati ogenj iz kresilnega kamna
to strike fish s potegom zatakniti trnek v ribji gobec
he struck his fist on the table udaril je s pestjo po mizi
to strike for freedom boriti se za svobodo
to strike one's flag spustiti zastavo, figurativno predati se
to strike (into) a gallop spustiti se v dir
to be struck in a girl sleng biti zatreskan v (neko) dekle
to strike ground (bottom) zadeti ob dno
to strike one's hand on the table udariti z roko po mizi
to strike hands zastarelo udariti v roko (v znak sporazuma)
the hour has struck ura je odbila
his hour has struck njegov čas je prišel
to strike for home udariti jo proti domu
it has just struck five pravkar je ura bila pet
how does it strike you? kako se vam zdi?
an idea struck him prišel je na (neko) misel
to strike upon a good idea priti na dobro idejo
to strike a light (a match) prižgati luč (vžigalico)
lightning struck the tree strela je udarila v drevo
to strike s.o.'s name in the newspaper naleteti na ime neke osebe v časopisu
to strike oil naleteti na nafto, figurativno imeti srečo, uspeti; obogateti
they were struck with panic polastila se jih je panika
it struck me as ridiculous zdelo se mi je smešno
to strike a plan skovati načrt
to strike to the right kreniti (po poti) na desno
to strike the right note zadeti pravilen ton
to strike root pognati korenino
to strike into a run spustiti se v tek
to strike the sands nasesti, obtičati na sipini
to strike sail spustiti, zviti jadro; priznati poraz
the ship struck to the pirates ladja se je predala gusarjem
to strike a snag sleng naleteti na nepričakovano težavo
to strike tents podreti šotore, tabor
to strike terror into s.o. navdati koga z grozo (s strahom)
to strike the track iti po sledi
to strike a track nenadoma naleteti na stezo
to strike with terror napolniti z grozo
town strikes mesto se preda
to strike a vein naleteti, odkriti žilo (rude)
what struck me was... kar me je osupilo, je bilo...
to strike at the root posekati korenino, figurativno udariti na najbolj občutljivo mesto
to strike work ustaviti delo, stavkati
the wind strikes cold veter ostro brije
strike while the iron is hot kuj železo, dokler je vročc

stupe-faciō -facere -fēcī -factum, pass. stupe-fīō -fierī -factus sum (ixpt. stupēre in facere) omamiti (omamljati), osupiti (osupljati), zaprepastiti (zaprepaščati), osupniti, onesvestiti (onesveščati): membra et sensus gelidus stupefecerat horror Sil., ut nostro stupefiat Cynthia versu Pr. da bi osupnila; večinoma v pt. pf. stupefactus 3 osupljen, osupel, ostrmevši, strmeč nad čim, (ves) sam iz sebe, (ves) omamljen, (ves) zaprepaden: Lucan., Sen. tr., Val. Fl. idr., stupefacti dicentem intuentur Ci., pastorum stupefactae carmine lynces V., spectasque tuam stupefacta figuram O.; metaf.: privatos luctus stupefecit publicus pavor L. je preglušil.

stupéfaire* [-fɛr] verbe transitif (le v 3. os. ed.) osupiti

stupéfier [stüpefje] verbe transitif omamiti; figuré osupiti, spraviti v veliko začudenje

son discours a stupéfié toute l'assistance njegov govor je osupil vse navzoče

stupefy [stjú:pifai] prehodni glagol
omamiti, otopiti (čute); uspavati; osupiti, začuditi; spraviti ob pamet, znoriti, poneumiti, poživiniti
neprehodni glagol
postati omamljen (nezavesten, neobčutljiv); obnoreti

stupidō -āre (stupidus) osup(n)iti, prevze(ma)ti, presenetiti (presenečati): pectore saxificam dicunt horrere Medusam, quod pavidum stupidet sapiens sollertia vulgum M., seria marcentem stupidant commenta maritum? M.

suffoquer [süfɔke] verbe transitif dušiti, zadušiti; figuré osupiti, sapo vzeti; verbe intransitif dušiti se, s težavo dihati

cette fumée suffoque ta dim duši
il fait une chaleur qui vous suffoque vročina je takšna, da nas (naravnost) duši
suffoquer de colère pihati od jeze
cette nouvelle nous a tous suffoqués ta novica nam je vsem vzela sapo
il m'a suffoqué avec ses déclarations osupil me je s svojimi izjavami
il fut tellement commotionné qu'il suffoquait bil je tako pretresen, da se je kar dušil, da ni mogel dihati, da ni mogel priti do sape

surprendre* [sürprɑ̃drə] verbe transitif presenetiti, iznenaditi, spraviti v začudenje, osupiti, frapirati; zasačiti, zalotiti; prelisičiti, (pre)varati; opaziti, odkriti; prestreči; nepričakovano, nenajavljeno obiskati

surprendre l'ennemi presenetiti, nepričakovano napasti sovražnika
surprendre quelqu'un en flagrant délit zasačiti koga pri dejanju, deliktu
surprendre un secret (slučajno) odkriti skrivnost
surprendre la bonne foi de quelqu'un prevarati, zlorabiti zaupanje kake osebe
surprendre un voleur dans la maison zalotiti tata v hiši
cela me surprendrait ne verjamem, da je to mogoče
cette nouvelle va surprendre bien des gens ta novica bo osupila mnogo ljudi
je l'ai surpris à lire mon courrier personnel presenetil, zasačil sem ga, ko je čital mojo osebno pošto (pisma)

surprise² [səpráiz] prehodni glagol
presenetiti, osupiti, začuditi; ogorčiti
vojska napraviti nepričakovan napad na; zalotiti, zasačiti; neopazno napeljati, speljati, zapeljati (into na kaj)

I am surprised at your behaviour ogorčen sem nad vašim vedenjem
to surprise a burglar in the act zalotiti vlomilca pri samem dejanju

suspender obesiti; pretrgati, prekiniti; zadržati, odložiti, odlašati; začasno odstaviti (uradnika); v začudenje ali zadrego spraviti, osupiti, zbegati; razveljaviti; vreči (pri izpitu)

suspender el canto nehati peti
suspender las garantías (constitucionales) proglasiti nagli sod, ukiniti ustavne pravice
suspender los pagos ustaviti plačila
suspender la respiración zadržati dih
suspender la sesión zaključiti sejo
suspender el tráfico zapreti promet
suspender de un aro obesiti na obroč
suspender por los cabellos za lase obesiti
suspender la publicación (de) ustaviti izhajanje (časopisa)
suspender de empleo y sueldo (začasno) razrešiti službe in plače

take aback prehodni glagol
nazaj zagnati, vreči; ovirati, ustavljati; presenetiti, iznenaditi, osupiti

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

uzbezéknuti uzbèzēknēm osupiti: uzbezeknuti koga; uzbezeknuti se osupniti

verblüffen osupiti, osupljati